Zbirka ikon v galeriji je osupljiva in obsega nekaj izjemnih primerkov od 12. stoletja dalje. Najpomembnejša je ikona Trojica (1425-27) slikarja Andreja Rubljova, najbolj znanega religioznega slikarja v ruski zgodovini.
Serov je bil mojster portretov. Zanj so pozirali ruski carji in člani carske družine, pa tudi znani sodobniki, skladatelji, pisatelji in umetniki. Njegovo najbolj priznano delo pa je portret običajne 12-letne deklice Vere Mamontove, deklice z breskvami.
Umetnik je trenutek ujel povsem po naključju: Vera se je ravnokar usedla, ko je prišla domov. Njen oče je bil vpliven podjetnik in mecen. Serov je dejal, da je želel ujeti dekličino svežino in lahkotnost, ki jo je izžarevala.
Vsaka pomembna dražba ruske umetnostni v Londonu vsebuje vsak eno delo tega umetnika morske pokrajine. Njegovo najbolj znano delo Deveti val visi na stenah Ruskega državnega muzeja v Peterburgu, Tretjakovska galerija pa lahko ponudi druge njegove umetnine, med katerimi je tudi Mavrica iz leta 1873.
Princesa Tarakanova (1864) upodablja poplavo v peterburški Petropavlovski trdnjavo. Tako imenovana Princesa Tarakanova (njeno pravo ime ni bilo nikoli znano) se je nahajala v zaporu zaradi lažnih trditev, da je hčerka carice Elizabete (1709-62). Slika prikazuje temne stene njene celice in obup na njenem obrazu, ko dojame, da je voda že nevarno visoko in da je nihče ne bo prišel rešit. Resnična zgodba je nekoliko manj dramatična, vendar nič manj tragična. V trdnjavi je umrla zaradi tuberkuloze.
Pavel Tretjakov je lahko kupil le skice za to ogromno sliko, ki jo je avtor ustvarjal kar 20 let. Magnum opus Ivanova je kupil car Aleksander II., šele v 20. stoletju pa je slika prišla v galerijo, kjer je razstavljena v posebni sobi.
V sliko lahko strmite več ur in še vedno ne boste mogli dojeti vseh podrobnosti, simbolov in figur. Vzemite si nekaj več časa zanjo in si jo oglejte iz več različnih kotov.
Tega slikarja ne morete zamešati z nobenim drugim. Šiškinu pripada največja upodobitev ruskega gozda vseh časov. Originalna slika ni vsebovala medvedov - te je kasneje dodal drug slikar, Konstantin Savicki.
V sovjetskem obdobju je košček slike postal podoba na papirčku za znano sladkarijo, Miška Kosolapyj (Neroden medved).
Vasnecov je vse svoje življenje posvetil ljudski umetnosti in večina Rusov si junake znanih pripovedk zamišlja tako, kot jih je on upodobil. Bogatirji (1898) je eno od večjih del Vasnecova, na katerem je delal 20 let, upodablja pa najbolj priljubljene slovanske superheroje: Dobrinjo Nikitiča, Iljo Muromeca in Aljošo Popoviča.
Ta slikar je ustvaril več ogromnih zgodovinskih slik, ki odsevajo ruski duh in pokrajino. Bojarinja Morozova (1884-87) je eno od najbolj impresivnih in čustvenih platen ruske umetnosti. Upodablja žensko, ki je bila zaradi svojih religioznih prepričanj izgnana v samostan.
Dramatična zgodba te upodobitve govori o enem od najpomembnejših vprašanj Rusije 17. stoletja: reforma ortodoksne cerkve, ki je vodila v razkol med ljudmi. Tistim, ki so ostali zvesti starim navadam, so rekli staroobredci, država pa jih je preganjala.
Repina je povsem prevzela zgodba o tem, da je impulzivni car Ivan Grozni ubil svojega edinega naslednika (v tistem trenutku) med prepirom. Slika prikazuje neverjeten stran in paniko v carjevih očeh.
Mihail Vrubel je sodeloval pri jubilejnem projektu, ki bi obeležil življenje pesnika Mihaila Lermontova in izdelal 30 skic za njegovo pesem Demon. Njegovo platno Sedeči demon (1890) je očitno navdahnil junak Lermontova, padli angel, večno žalostno in trpeče bitje, ki simbolizira človekov notranji boj.
V galeriji boste našli celotno sobo, posvečeno Vrublu, enemu od najbolj nadarjenih ruskih umetnikov in očetu ruske avantgarde.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
