Sovjetski nogometaš Lev Jašin (1929-1990) je pogosto označen za najboljšega vratarja 20. stoletja.
Viktor Šandrin/TASS1. Najslavnejši vratar v zgodovini nogometa
V nogometu so navadno glavne zvezde »golgeterji«, vendar Jašin predstavlja veliko izjemo. Leta 1963 je dobil prestižno Zlato žogo za najboljšega nogometaša na svetu in do danes ostaja edini vratar s to nagrado. Strokovnjaki svetovne nogometne zveze FIFA in inštituta IFFHS (Inštitut za nogometno zgodovino in statistiko) so ga razglasili za najboljšega vratarja 20. stoletja.
2. Junak iz delavskega razreda
Jašin je bil že v otroštvu prisiljen trdo delati. Enajst let je imel, ko je izbruhnila druga svetovna vojna, med katero je raztovarjal vagone v Uljanovsku, pozneje pa je postal ključavničar, enako kot njegov oče.
Tudi potem, ko je že zaslovel z igranjem v sovjetski reprezentanci, se je Jašin še naprej obnašal kot običajen delavec. »Pred tekmo se moram dotakniti žoge, tako kot se tesar dotakne lesa, preden začne z delom. Gre za delavsko navado,« je nekoč rekel v intervjuju.
Kot velja za mnoge uspešne sovjetske športnike, Jašin še zdaleč ni zaslužil toliko, kot so zaslužili nogometaši v zahodnoevropskih državah. Novinar Jevgenij Rubin je pripovedoval, da je bil Jašin šokiran, ko je zvezda Real Madrida, madžarski nogometaš Ferenc Puskás, v restavraciji odprl denarnico, da bi plačal račun. »Še nikoli nisem videl toliko denarja v rokah enega človeka!« je rekel Jašin.
3. Predan svojemu klubu
Ne glede na vse Jašin nikoli ni zavidal nogometašem iz bogatih zahodnih klubov. »Nisem si mogel predstavljati, da bi živel nekje izven Rusije,« je govoril. Ostal je zvest svojemu klubu Dinamo Moskva, v katerem je odigral vso svojo 20-letno člansko kariero (1950-1970).
Jašin je potreboval precej časa, preden se je uspel dokazati in se prebiti v prvo ekipo. Prvi vratar Dinama je postal leta 1953, osvojil je pet državnih prvenstev in tri pokale ZSSR.
»Nikoli ni zahteval povišice, bil je zelo skromen. Vedno je imel pomisleke: 'Si to zaslužim? Kaj pa, če si ne?'« se je spominjala njegova žena Valentina. Zaradi skromnosti je bil Jašin samo še bolj priljubljen.
4. Nogometni inovator
Jašin je bil eden od prvih vratarjev, ki je izvajal vlogo t. i. »tretjega beka«, tj. vratarja, ki je v stalnem stiku z žogo. Danes je to že običajen pojav na igrišču, sredi 20. stoletja pa so Jašinu mnogi očitali, da s svojim obnašanjem nogomet spreminja v cirkus. Izkazalo se je, da je v resnici narekoval prihodnost nogometa.
»Tako kot mnogi igralci, ki so v igri prinesli novo razodetje za vse, je tudi Jašin kršil splošna pravila zato, ker mu niso dovolili, da pokaže ves svoj potencial. To pa je dejansko razširilo taktične možnosti naše ekipe,« je v svojih spominih zapisal Mihail Jakušin, prvi Jašinov trener v Dinamu Moskva. Vratar je ohranil nedotaknjeno mrežo na 160 od 326 tekem v sovjetskem državnem prvenstvu.
5. Ljubljenec navijačev
Leta 1956 je sovjetska nogometna reprezentanca osvojila zlato kolajno na olimpijskih igrah v Melbournu. Ekipo je potem čakala dolga pot domov: ladja do Vladivostoka in vlak do Moskve. Takšna pot je omogočila, da so lahko navijači po vsej Rusiji ugledali šampione. Reprezentančni zdravnik Oleg Belakovski se spominja, da je enkrat v vagon vstopil bradat mož in vprašal, kje je Jašin. »Lev se mu je približal, ta človek pa je padel na kolena, potegnil ven steklenico vodke, sončnična semena in rekel: To je vse, kar imamo. Vzemi! Velika hvala od ruskega naroda!«
6. Modna ikona
Lev Jašin se je vedno oblačil v temno od glave do pete, zaradi akrobatskih veščin pa so ga klicali »črni pajek«. Vedno je igral s svojo znamenito čepico. »To je moj talisman, vedno jo bom nosil,« je govoril.
Del njegovega imidža so bile tudi cigarete. »Kadilec sem. Vem, da sem s tem slab zgled. Lahko pokadim pol škatlice na dan,« je priznaval vratar. Trenerji so gledali skozi prste, saj kajenje ni vplivalo na njegovo igro. Je pa kajenje resno načelo njegovo zdravje. Zaradi slabega ožilja so mu morali leta 1984 amputirati nogo. Šest let pozneje je umrl.
7. Spomin na Jašina ne bledi
Jašin za vse vratarje, ruske in tuje, ostaja velik zgled. Tudi najboljši vratarji priznavajo, da bodo težko kdaj dosegli to, kar je uspelo njemu. »Srečen bi bil, če bi se vsaj približal njegovi ravni,« je rekel prvi vratar aktualne ruske reprezentance Igor Akinfejev novembra 2017, ko se je pojavil uradni plakat za svetovno prvenstvo 2018, na katerem je upodobljen ravno Lev Jašin.
»Vedno bo številka ena,« še danes govori legendarni Pele, trikratni svetovni nogometni prvak.
Preberite še: Ruske nogometne skrbi pred svetovnim prvenstvom
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.