Boris Pasternak 1936.
Inštitut za rusko književnostRojen v umetniški družini
Njegov oče je bil znan umetnik, član peterburške Akademije za umetnost in priznan strokovnjak za knjižne ilustracije. Njegova mati, Rosalia, je bila izvrstna pianistka in učiteljica glasbe.
Prepovedan roman
Njegov znameniti roman Doktor Živago (1955), je bil v ZSSR prepovedan več kot 30 let. Roman so morali pretihotapiti iz države na Zahod, prvič pa je bil objavljen v Italiji leta 1957. Arhiv, s katerega so nedavno umaknili oznako zaupno, dokazuje, da je pri objavi pomagala tudi CIA. Leto kasneje je prejel Nobelovo nagrado za književnost, a jo je moral pod pritiskom oblasti zavrniti. Nagrado je prevzel njegov sin Jevgenij leta 1989. Šele leta 1988 so roman prvič objavili tudi v Sovjetski zvezi, v isti literarni reviji Novi mir, ki je prvič zavrnila objavo.
Naslovnica prve italijanske izdaje, 1957.
Odziv Nabokova na roman
Znani rusko-ameriški pisatelj Vladimir Nabokov je precej kritiziral roman Doktor Živago, ki je bil leta 1958 v ZDA bolje prodajan kot njegova Lolita. Nabokov je roman Pasternaka opisal kot "slaboten, brez talenta in lažen" ter "izjemno slabo napisan". "Po mojem okusu je to nerodna in neumna knjiga," je Nabokov napisal v pismu prijatelju in založniku.
Ženske v življenju in umetnosti
Ženski liki, v katere je glavni junak romana zaljubljen, so ustvarjeni na podlagi resničnih oseb. Lik Tonje Gromenko, žene Živaga, v sebi združuje poteze Pasternakovih žena: umetnice Jevgenije Lurje in pianistke Zinaide Neigauz. Lara, glavni in najbolj markanten ženski lik v romanu, naj bi bila kombinacija obeh žena in pisateljeve zadnje ljubezni Olge Ivinske.
Nagrajeni film
Plakat za filmsko adaptacijo romana iz leta 1965.
Filmska adaptacija romana, ki jo je režiral David Lean pod okriljem družbe MGM, glavno vlogo pa je igral Omar Sharif, je bil drugi največji zaslužkar med filmi leta 1965, takoj za filmom V vrtincu. Prejel je 5 zlatih globusov in 5 oskarjev, danes pa je na 39. mestu lestvice največjih ameriških filmov po izboru Ameriškega inštituta za film.
Ljubezenska afera v pismih
Pasternak je imel ljubezensko zvezo tudi s pesnico Marino Cvetajevo, a izključno preko pisem. Njuno dopisovanje se je začelo leta 1922, ko je Cvetajeva živela v izgonu, trajala pa je vse do leta 1935. Napisala sta si več kot 200 pisem, nekatera so bila tudi objavljena. Dopisovanje se je končalo, ko sta se v Parizu leta 1935 dejansko srečala in nista našla skupnega jezika.
Pisatelj, pesnik, prevajalec
Pasternak je znan tudi kot prevajalec in pesnik. Njegovi prevodi Schillerja, Shakespearja in Goethejevega Fausta veljajo za mojstrovine.
Pasternakova dača
Dača Borisa Pasternaka v vasi Peredelkino.
WikipediaPasternak je z družino več kot 20 let živel na dači v vasi Peredelkino izven Moskve. Leta 1984, 24 let po njegovi smrti, je oblast družini odvzela hišo. Njihovo premoženje so vrgli na cesto, šele v 90. letih pa so dačo spremenili v muzej, predmete pa obnovili in jih postavili nazaj na mesto, ki so ga nekoč zasedali. Njegova vnukinja je danes kustosinja muzeja.
Preberite, kateri ruske klasične mojstrovine so še bile spremenjene v hollywoodske filme.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.