Vegetarijanec: V intervjuju za ameriško revijo Good Health leta 1908 je Tolstoj razkril, da je postal vegetarijanec okoli leta 1883. Leta 1893 je napisal vplivno delo Prva stopnja, ki je postalo priročnik za prvo generacijo ruskih vegeterijancev.
(Več o Tolstoju kot veganu in vplivnem gibanju vegetarijancev v carski Rusiji izveste v odličnem prispevku slovenskega blogerja z naslovom Jaz ne jem nikogar, op. prev.)
Oblačenje mimo norme: Tolstoj si je prizadeval izničiti razredne razlike, zato je opustil plemiška pravila oblačenja. Sicer ni uspel sam zagnati novega trenda, je pa predvidel, da bo moda skozi leta postala bolj vsakdanja, bolj »casual«. Tolstoj je bil nekaj časa celo prepričan, da je pisateljevanje »nesmisel«, in si je prizadeval poiskati »pravo« službo – razmišljal je, da bi se lotil čevljarstva.
Kolo in fitnes: Leta 1985 je Moskovsko društvo kolesarjev počastilo pisatelja z zares častitljivim darilom – kolesom Rover. Pri 67 letih je tako Tolstoj postal »obraz« ruske športne mode 19. stoletja, otroke pa je učil vožnje s kolesom. Med njegovimi konjički so bili tudi hitra hoja, gimnastika, plavanje, jahanje konj in jogging. Pisatelj je želel ustvariti vtis, da je podoba šibkega intelektualca, ki dela samo z glavo in ne more dvigniti ničesar težjega od knjige, stvar preteklosti.
Naprave: Prvi zvočni posnetek Tolstojevega glasu sega v leto 1895, v hišo Julija Bloka, ki je bil pionir zvokovnega inženirstva. Trinajst let pozneje je avtor dobil svoj fonograf, ki mu ga je priskrbel nihče drug kot njegov izumitelj Thomas Edison. Poleg naprave je bilo sporočilo, v katerem je Edison poprosil Tolstoja, naj naredi še ločene posnetke za nerusko občinstvo. Po smrti Tolstoja so bili izdani posnetki z njegovim glasom – v obtok je prišlo neverjetnih 100.000 kopij.
Promocija 'alternativne izobrazbe' med otroki: Na Jasni Poljani se je leta 1859 odprla šola za kmečke otroke. Izobraževanje v tej šoli je temeljilo na enem načelu – odsotnosti vseh omejitev. Učne ure, nekatere je vodil kar Tolstoj osebno, niso imele predpisanega trajanja, domače naloge niso bile obvezne. Glavna prioriteta je bila to, da bi otroci razmišljali s svojo glavo.
(Več o Tolstojevih prizadevanjih za dvig izobrazbe ruskega kmečkega ljudstva izveste v članku poznavalca z naslovom Bistvo je v praksi in »živem življenju«, ne pa v »mrtvi črki«, op. prev.)
Delavnice: Tolstoj v svoje ambicije z izobraževanjem ni vpletel samo otrok njegovih podložnikov, ampak tudi lastno družino. Vsako poletje, ko je k Tolstojem na počitnice na Jasno Poljano prihajala družina Kuzminski, so člani obeh družin en teden pisali anonimne pesmi, članke in zgodbice o različnih temah dneva. Dela so dali v poseben nabiralnik, ki ga je v nedeljo Lev Tolstoj odprl in vodil javno branje. Vsi so nato razpravljali o tem, kar so napisali tekom tedna.
Namenske dobrodelne akcije: Tolstoj ni maral dajati miloščine, ampak je raje iskal korenine težav ljudi in jih poskušal neposredno naslavljati: ljudem je dal določene stvari ali jim ponudil pomoč pri kakšnih nalogah, najsi bi šlo za popravilo peči ali skednja ali pa pomoč pri žetvi.
Knjigobežnice: Do leta 1910 je imela Tolstojeva knjižnica 22.000 periodičnih publikacij in monografij, najstarejša je bila tiskana leta 1613. Skrb za knjižnico je zaupal ženi Sofiji Andrejevni. Ker je Tolstoj zavračal koncept osebne lastnine, so lahko gostje vzeli katerokoli knjigo so želeli.
Sebki: Tolstoja je v 60. letih 20. stoletju navdušila fotografija, podobno kot mnoge njegove sodobnike. V lasti je imel več aparatov in leta 1862 je ustvaril celo nekakšen prototip selfieja. Čeprav so mu bili bolj všeč portreti, pa je bil prepričan, da imajo največ potenciala fotoreportaže.
Umik od civilizacije: V Rusiji so od nekdaj spoštovali ljudi, ki so se odločili za preprostejše življenje. Toda zadnja pot Leva Tolstoja je nekaj posebnega. Ruska kultura je že dolgo poznala »svete norčke«, ki so se potepali po podeželju, Tolstoj pa je stvari pripeljal na čisto nov nivo.
Prispevek je nastal na podlagi starejšega članka v ruščini, ki ga je objavil časopis Kommersant.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.