Sedem čarobnih pripomočkov iz ruskih pravljic (SLIKE)

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

V znanih ruskih pravljicah so pogosto omenjeni različni pripomočki, ki pomagajo glavnim junakom. In presenetljivo, so nekatere od njih podobne dejanskim sodobnim elektronskim napravam. Nekateri od njih pokažejo drugo stran sveta, nekateri načrtujejo vašo pot – nekateri pa vas celo pripravijo do plesa.

1. Pero ognjene ptice

Ivan Bilibin, Ivan Carevič in žar ptica, ognjena ptica, njeno perje se blešči v srebru in zlatu.

Javna domena

Žar-ptica ("ognjena ptica") s svojim gorečim sijajem je eden glavnih junakov ruske pravljice. Njena podoba se uporablja v tradicionalnih obrtih in gledališki umetnosti. Nekoč je bila celo simbol tekmovanja za pesem Evrovizije 2009 v Moskvi.

Ta ptica ima številne magične sposobnosti, glavna pa je moč zdravljenja. In zato je v pravljicah vedno pravi lov na ognjeno ptico. Toda dejansko je dovolj, da vam uspe dobiti le eno od njenih svetlečih peres. V nekaterih pravljicah jih lik sploh ne more prijeti brez rokavic, ker bi se sicer lahko opekel.

Poleg zdravilnih lastnosti se pero lahko uporablja tudi kot vir svetlobe in toplote. In na koncu se spremeni v zlato. Pravzaprav zelo uporabna stvar.

2. Živa in mrtva voda

Da bi oživel mrtvega lastnika, ga je volk najprej polil z mrtvo vodo, ki je pozdravila smrtne rane, nato pa z živo vodo, ki je oživila carjeviča. Ilustracija za Povest o Ivanu Careviču, Žar ptici in sivem volku. I. J. Bilibin, 1899.

Javna domena

V večini mitologij voda praviloma simbolizira življenje. V slovanskih pravljicah voda ni le "živa", ampak tudi "mrtva". In obe vrsti vode delujeta skupaj, da oživita junaka. Najprej ga je treba poškropiti z "mrtvo" vodo in nato z "živo".

Mrtva voda lahko zaceli rane in sestavi dele telesa (ljudske zgodbe včasih opisujejo grozljive stvari).

Priznan sovjetski folklorist Vladimir Propp je pojasnil, da mrtva voda simbolizira obred pokopa in da je ta voda zaključila proces smrti. Po tem je živa voda vrnila junaka v življenje. Če bi ranjenca najprej poškropili z živo vodo, bi ta sicer odprl oči, a bi ostal ranjen in na koncu umrl.

3. Gusli, ki znajo igrati kar same

Guslarji. V.M. Vasnecov, 1899

Državna umetniška galerija v Permu

Gusli so veljale za najpomembnejše slovansko glasbilo. Igrali so ga celo bogatirji! Ime "gusli" izvira iz besed "brenčati" in "mrmrati". V ruskih bilinah (legendah) se gusli - ali "samogudi", ki znajo igrati same, brez človekove pomoči, pogosto omenjajo kot glasbilo, ki je likom pomagalo braniti se pred svojimi sovražniki. Vklopijo jih le z glasovnim ukazom ("Gusli, igrajte!") in vsi okoli nemudoma zaplešejo. V eni legendi taki gusli pomagajo osvoboditi Marijo Iskusnico (Marijo Umetelnico) iz ujetništva podvodnega carja. V drugi pa pomagajo preprostemu pastirju, da se poroči s carjevo hčerjo, ki jo je osvojilo njegovo igranje.

4. Srebrni krožnik z jabolkom

V. Dranišnjikova/Diafilm, 1984

Nedvomno, v slovanskih pravljicah je bilo precej omemb različnih pripomočkov z jabolki in pravzaprav so imeli podobno funkcijo kot sodobni pametni telefoni. Na primer, prikazali so druge ljudi in dogodke na daljavo. Način delovanja je bil precej preprost. Oseba je uporabila glasovni ukaz: "Jabolko, pokotali se po srebrnem krožniku in mi pokaži mesta in polja" (ali kaj podobnega, kar je bilo potrebno).

5. Meč kladenec

Dobrinja Nikitič. Fragment slike Viktorja Vasnecova "Bogatirji"

Ruski muzej

Zdaj pa se posvetimo čarobnemu bogatirskemu orožju. Beseda "kladenec" ima skupne korenine z besedama "zaklad" in "dati". Nekateri znanstveniki ugotavljajo tudi povezavo te besede z latinsko besedo "gladius", ki ravno tako pomeni vrsto meča.
V nekaterih zgodbah je zapisano, da ta meč izvlečejo bogataši iz nasipov ali grobov, zato je to orožje povezano z nadnaravno močjo sveta mrtvih.

In s pomočjo tega meča so junaki premagali Zmeja Goriniča, čarovnika v obliki ogromne glave (v nekaterih pravljicah ga imenujejo 'Kralj ognjenega ščita' ali 'Černomor') in druga negativna bitja.

6. Samopostrežni prt

I. Semjonov/Diafilm, 1967

Namizni prt, ki s pomočjo glasovnega ukaza sam postreže zajtrk, kosilo, večerjo in malico. V ruščini mu pravijo "skatert-samobranka". Ta beseda izhaja bodisi iz besede "brat" ("jemati") ali "bran", kar predstavlja vzorčasto tkanino.

Pravzaprav ima tudi grozen pomen. Vsa hrana je vzeta iz mrtvega sveta, kjer je vsega na pretek. Zato je tak prt najpogosteje bodisi namenjen zlobnim likom, kot je Jaga baba, bodisi otrokom, ki jih ujamejo pošasti.

Mimogrede, podoben pripomoček omenjajo tudi v stare evropske pravljice (kot recimo Mizica, pogrni se, op. ur.).

Sovjetska pisca znanstvene fantastike brata Strugacki sta ustvarila zelo ironično parodijo na čudovite menze na podlagi podobe takšnih prtov.

7. Klobčič niti

R. Stoljarov/Diafilm, 1980

V ruskih pravljicah obstaja tudi analog GPS navigatorja - s pomočjo čarobnega klobčiča. Kadar so pravljični junaki spraševali, kam naj gredo, so pogosto dobili odgovor: "Pojdi ne vem kam." In klobčič jim je pomagal priti do tega nenavadnega kraja. Ko se je kotalil, je kazal pravo pot in je bil zelo priročen. Vendar pa je največkrat vodil v posmrtni svet, kjer so se nahajali ugrabljeni otroci.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.