Slovenska Idrija in ruska Vologda: Umetnost klekljanja čipk

Anton Denisov/Sputnik
Čipka je umetelno in precizno delo, ki zahteva veliko predanosti. V Sloveniji se ta predanost predaja iz roda v rod, v veliki meri na ljubiteljski ravni, medtem ko se je v Rusiji čipkarska umetnost razvila do profesionalne ravni. Tako v Idriji kot tudi v Vologdi uporabljajo podoben način klekljanja, vendar se je zaradi zgodovinskih razlogov slog čipke sčasoma začel razlikovati.

  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Leta 2017 so učenci Čipkarske šole v Idriji sodelovali s svojimi izdelki na razstavi v okviru mednarodnega čipkarskega festivala v ruskem mestu Vologda. Ta razstava je nato dobila odmev v Sloveniji, ko je leta 2018 v Mestnem muzeju Idrija potekala razstava ruske čipke iz Vologde z naslovom "Vologda - ruska prestolnica čipke" v okviru Festivala idrijske čipke. Sodelovanje med čipkarskimi prestolnicami se je nadaljevalo vse do pandemije.

Razstava Vologda: ruska prestolnica čipk 2018

V tem slovensko-ruskem prepletu so se jasno pokazale razlike in podobnosti v samem slogu čipke. Obenem pa so tako ruski kot tudi slovenski udeleženci spoznali zgodovinsko in kulturno ozadje obeh čipkarskih smeri.

Idrijska čipka, Mestni muzej Idrija

Mirjam Gnezda Bogataj, kustosinja Mestnega muzeja Idrija je povedala, da so ruske čipke v primerjavi z slovenskimi večje, že samo kosi oblačil so presunljivi, v ruskih čipkah se skrivajo upodobitve arhitekture, in definitivno se v njih čuti velikost dežele in širina ruske duše. Seveda bi to lahko razložili z dejstvom, da so v Rusiji za razliko od Slovenije bile dobro razvite čipkarske zadruge, kjer so bile mojstrice redno zaposlene. Več finančnih možnosti je seveda doprineslo tudi k širjenju čipke med prebivalstvom v njeni uporabni vlogi, na primer v modi, in ne samo kot dekorativna umetnost. V Sloveniji je čipkarsko delo v osnovi vedno bila stvar prostovoljnega ustvarjanja in se šele v zadnjem času razvija v uporabnih smereh (na primer v tekstilnem oblikovanju).

Idrijska čipka, Mestni muzej Idrija

Danes se idrijska čipka skuša prilagoditi sodobnosti, pravi Andreja Uršič, predsednica Društva klekljaric idrijske čipke. Čipkarice se povezujejo s študentkami tekstilnega in grafičnega oblikovanja v iskanju novih možnosti uporabe. Tako postaja tudi slovenska čipka vključena v oblačila, nakit, pa tudi notranjo opremo. Pravi, da je ruska čipka v primerjavi z idrijsko čipko precej drugačna. Gre za podobno klekljanje, vendar idrijska čipka danes uporablja t.i. "ozki ris", ki je prišel v modo zaradi italijanskega vpliva in potreb množice, v preteklosti pa so v Idriji uporabljali "široki ris", ki naj bi bil bolj podoben sedanji ruski čipki. Pri ruski čipki je nedvomno impozantna njena velikost in natančnost izdelave, ki bi jo v slovenskem prostoru težko izvedli, saj gre še vedno za ljubiteljsko in ne toliko profesionalno dejavnost.

Vologodska čipka

Lahko bi rekli, da je imelo povezovanje Idrije in Vologde pozitiven vpliv na obe mesti. V Sloveniji so se pravgotovo navdušili nad širino uporabe čipke, ki je med večinskim prebivalstvom še vedno zakoreninjena le kot dekorativni razstavni objekt. Naj bo to kot navdih številnim kreativnim mladim oblikovalcem, ki posegajo po čipki kot intergrativni element njihovega ustvarjanja.

Idrijska čipka, Mestni muzej Idrija

Preberite še: Vologda: Ruska prestolnica čipke, ki je navdušila tudi Idrijo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke