Digitalni Tolstoj: Pisateljeva zbrana dela dostopna z enim klikom

Zbrana dela ruskega pisatelja Leva Tolstoja, med njimi so romani, zgodbe ter velika količina pisem, dnevnikov in zapiskov, so zdaj zastonj na voljo na  internetu v okviru projekta Celoten Tolstoj z enim klikom.

V zadnjem letu in pol so prostovoljci pri tem projektu 90 knjig Tolstojevih del prenesli v digitalno obliko. Spletna stran tolstoy.ru zdaj omogoča, da si obiskovalci zastonj naložijo pisateljeva dela; tako v obliki teh knjig kot posameznih del – skupaj kar 761 elektronskih knjig.

»Ta projekt pomeni način, kako se približati današnji mladini, ki vse bere na računalniškem ekranu,« je na tiskovni konferenci povedala Fekla Tolstaja, ena izmed pisateljevih potomk. Tolstaja je direktorica in mentorica projekta, ki ga organizirajo Državni muzej L. N. Tolstoja, Muzejsko posestvo Jasna Poljana in ruski razvijalec programske opreme ABBYY.

Po mnenju Tolstaje najpomembnejši del digitalnih zbranih del predstavljajo Tolstojevi dnevniki, zapiski in pisma, ki so bili prej dostopni le v seriji 90 knjig in niso bili objavljeni nikjer drugje. Toda za zdaj so besedila na voljo le v ruščini. Morda jih bodo nekoč prevedli v angleščino.

Tolstojeve sanje so se uresničile. Vsa njegova besedila so zdaj dostopna vsem. Pisatelj se je odrekel avtorskim pravicam. Zbrana dela se celo začnejo s stavkom: »Reproduciranje je dovoljeno zastonj.«

Še vedno ni jasno, ali bodo projekt uresničili tudi v drugih jezikih. Čeprav se je Tolstoj odrekel avtorskim pravicam, ni nikjer omenil pravic za prevode svojih del. Toda Fekla Tolstaja pravi, da so se organizatorji pripravljeni pogajati s prevajalci in objaviti celotno zbirko vsaj še v angleščini. Tolstojeva dela v celotnem obsegu niso bila prevedena še v noben tuj jezik.

Prvotna izdaja zbirke v 90 knjigah je bila načrtovana tako, da je sovpadla s stoto obletnico pisateljevega rojstva, knjige pa so postopoma izdajali 30 let (v obdobju 1928-1958). Veliko ljudi se je na zbirko naročilo, čeprav niso vedeli, ali bodo živeli dovolj dolgo, da bi dočakali zadnjo izdajo. Zdaj je praktično nemogoče kupiti celotno natisnjeno zbirko in tudi v knjižnicah imajo navadno le del zbirke.

Zgodovina projekta

Podjetje ABBYY je pripravilo digitalno različico natisnjenih strani in poskenirano gradivo preverilo s programom za optično prepoznavanje znakov. Gradivo so potem objavili na internetu na strani readingtolstoy.ru in uporabnike povabili, naj berejo Tolstojeva dela ter popravljajo napake programa za avtomatsko prepoznavanje znakov.

Ljudje različnih starosti in poklicev so sprejeli izziv: med njimi so bili upravniki podjetij kot gospodinje, sodelovali so ljudje iz 259 ruskih mest in 49 držav. Prva faza branja je trajala le dva tedna. V tem obdobju je več kot 1000 prostovoljcev prebralo 46,820 strani besedila. Izračunali so, da je bila povprečna bralna hitrost prostovoljcev 8,5 knjig ali 3344 strani na dan. Besedilo so prebrali večkrat. Za drugo branje so prostovoljce izbrali in prav tako tudi za tretje, ko so bili med bralci tudi profesionalni uredniki. V projektu je skupaj sodelovalo 3249 ljudi.

Nekateri so namerno poskušali postaviti rekord. Alexander Aksionov je na primer prebral 6081 strani. »Mnogi prostovoljci so preprosto hoteli biti prvi, ki bodo prebrali dnevnike in pisma, ki prej niso bili dostopni,« pravi Jurij Korjukin, izvršni direktor ruskega podjetja ABBYY.

Stran readingtostoy.ru zdaj tistim, ki so se registrirali, ponuja možnost uporabe interaktivnega zemljevida, da bi videli, kdo vse bere Tolstoja po svetu. Zbirki lahko dodate tudi najljubši citat ali poiščete nekoga, ki uporablja posebne značke, in jih delite z drugimi na socialnih omrežjih.

Pomembni podatki iz pomembnega romana

Ko so pripravljali besedilo za internet, so strokovnjaki z Višje šole za ekonomijo v Moskvi opazili, da je zdaj možno preučevati jezikovno strukturo Tolstojevih del s pomočjo iskalnika. Ugotovili so na primer, da najdaljši stavek Vojne in miru vsebuje 229 besed in da se nahaja v tretjem delu tretje knjige romana.

Z enako metodo se da analizirati tudi garderobo glavnih likov: avtor na primer v romanu omeni 120 različnih oblek. V drugi knjigi romana na primer ni nobenih površnikov ali škornjev, obilico teh pa najdemo v četrti, »vojaški« knjigi. Pokazalo se je tudi, da v skladu s pričakovanji, Pierre Bezuhov poje več kot kdorkoli drug in da, nepričakovano, Nataša Rostova govori največ od vseh, medtem ko je debelušni Pierre eden izmed najbolj predanih poslušalcev.

To niso resne študije; vse to je le za zabavo. Jasno pa je, katero orodje bodo uporabljali v prihodnosti. »Pred tem se nihče ni upal lotiti tako obsežnega projekta, kot je oblikovanje Tolstojevega slovarja - zdaj pa bo to možno,« pravi kulturni svetovalec ruskega predsednika Vladimir Tolstoj, še eden izmed avtorjevih potomcev. »Še vedno se ne zavedamo pomena vsega, kar je bilo narejeno  in kar počnemo v tem trenutku.«

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.