Ruski vojni ujetniki med gradnjo Ruske ceste.
wikipedia.orgSoška fronta se je pričela, ko je Kraljevina Italija, bivša zaveznica Avstro-Ogrske, na skrivaj prestopila na drugo stran in napadla nezaščiten del Imperija, ki je bil iz lokalne obrambe izpuščen. Črnovojniki, moški starejši od 55 in mlajši od 17 let, so uspeli zadržati napad, dokler na pomoč iz vzhoda niso prispeli prvi vojaki. Ta majhna skupina lokalnih mož in najstnikov je na pobočju Krna nad dolino Soče s svojim poznavanjem terena uspela zaustaviti veliko močnejše sile italijanskih alpinistov. Ukaz visokega poveljstva je bil, naj hitro zgradijo oskrbovalno cesto. Delo je v naglici opravilo 10.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih ujeli na fronti na vzhodu Avstrijske monarhije.
Marca 1916 je nenadoma zapadlo ogromno snega. Menda ruski ujetniki še v Sibiriji niso bili priča tako močnemu sneženju, zaradi katerega naj bi si želeli celo nazaj na fronto, samo da bi se izognili grozečim plazovom. Razmere so se hitro slabšale in oskrbovalna pot je bila ogrožena, zato je avstrijsko poveljstvo ukazalo, da je treba sneg iz ceste čistiti dan in noč, da bo ta lahko ostala prehodna. Več kot 20.000 vojakov se je namreč v enakih razmerah borilo veliko višje – na Krnu na eni strani reke Soče ter na Kaninu in Rombonu na drugi strani. To območje pa so le po cesti čez Vršič lahko dnevno oskrbovali z 800 tonami potrebščin, vključno s hrano, strelivom, gorivom, lesom za kurjavo, zdravili in gradbenim materialom.
V Moskvi sta med 14. junijem in 14. julijem 2016 gostovali razstava Kobariškega muzeja o Soški fronti z naslovom "Velika vojna v Krnskem pogorju" in njeno nadaljevanje "Sinovi Rusije v Julijskih Alpah" / Foto: culture.ru 
culture.ru
Na pepelnično sredo, 8. Marca 1916 okoli poldneva, je gromozanski plaz porušil ruski tabor. Grozoviti kriki na stotine ljudi so nenadoma potihnili. Sneg je uničil vse pred seboj, Ruse in njihove avstrijske stražarje pa je združil v leden objem smrti. Samo nekaj srečnežev je preživelo. Cesta in streha iz hlodov, ki naj bi cesto varovala pred plazovi, sta bili v hipu uničeni. Zaradi strahu so preživeli ujetniki menili, da reševanje ni mogoče, čeprav so jim avstrijski stražarji grozili s streljanjem. V resnici so se tudi sami bali reševanja. Tako ali tako pa bi bilo reševanje zaman, saj je bila teža snega tako velika, da so bila trupla neprepoznavna.
Lesena pravoslavna kapelica stoji na višini 1811 m. Posvečena je sv. Vladimirju, zgradili pa so jo ruski vojni ujetniki v spomin umrlih pri gradnji in vzdrževanju ceste na Vršič, t.i. Ruske ceste. Kapelica je bila izvirno prekrita z lubjem, kasneje pa so jo prekrili s skodlami. V skromni notranjosti je zanimiv oltar z ikonostasom in kovanimi lestenci ter svečniki. Kapelico so uporabljali tudi kot pravoslavno svetišče, kjer so lahko ujetniki v težkih časih ponovno našli vero in upanje. Višje po cesti se nahaja tako imenovani Ruski križ, ki so ga postavili Avstrijci v spomin na mrtve stražarje iz svojih vrst. Natančno število umrlih zaradi vojne tajnosti ni nikoli postalo znano. V bližini kapelice je kot nagrobnik postavljena kamnita piramida z napisom v cirilici Sinam Rossii (Sinovom Rusije). Po vojni so domačini kapelico vzdrževali in okoli nje postavili ograjo. Pri rekonstrukciji ceste pa so odkrili številna okostja, ki so jih nato pokopali v kostnici pod piramido.
Ruska kapelica na Vršiču je že desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj. / Foto: Rudolf Baloh
Ruska kapelica na Vršiču je že desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj. / Foto: Rudolf Baloh
Ruska kapelica na Vršiču je že desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj. / Foto: Rudolf BalohRuske grobove iz 1. sv. vojne lahko najdemo še na pokopališču blizu vrha Vršiča, v Trenti, v Soški dolini in v Ukancu v Bohinju. Ruski ujetniki so zgradili tudi Rusko ulico v bližini pivovarne Union. Na ljubljanskih Žalah, kjer bo julija letos v prisotnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina odprt nov spomenik ruskim žrtvam na slovenskih tleh [članek je bil prvotno objavljen leta 2016, op. ur.], je več kot 300 ruskih grobov. Ruski predsednik bo na isti dan, na dan svojega svetnika, sv. Vladimirja, ob 100. obletnici obiskal tudi Rusko kapelico.
Vsega skupaj je bilo med 1. sv vojno v Sloveniji okoli 20.000 do 30.000 ruskih ujetnikov. V 2. sv. vojni je Rdeča armada osvobodila slovenske partizane, Prekmurje in vzhodni del države. Številni ruski ujetniki so se po nemški predaji vrnili domov, nekateri pa so ostali v Sloveniji in si tu ustvarili družino. Leta 1921 so se jim pridružili pripadniki poražene Wranglerjeve vojske. Vsako leto na dan sv. Vladimirja tako Rusi kot Slovenci obiščejo Rusko kapelico. To tradicijo se ohranja že več kot 100 let in ima vedno večji mednarodni pomen, obiščejo pa jo tudi najvišji predstavniki obeh držav, kot na primer bivši ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in drugi.
Vir: Gornjesavski muzej Jesenice
Nobena vojna ne povzdiguje. Vloga Ruske kapelice je zato še toliko bolj pomembna, ker povezuje narode in nas opominja na grozljive napake iz preteklosti, ki se jih nikoli ne sme ponoviti.
Prispevek je bil prvotno objavljen v reviji The Slovenia Times.
Preberite še:Kako so na Slovenijo vplivali ruski begunci, ki so bežali pred revolucijo.
Osem zanimivih dejstev o rusko-slovenskih odnosih.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
