»Brez poznavanja kulture se ni mogoče učiti jezika”

Med gostovanjem v Sloveniji je ekipa inštituta predstavila poseben program za mnogojezično oziroma »polilingvalno« razvojno izobraževanje. Kot je pojasnila Jelena Osipova, ki je na inštitutu zaposlena kot namestnica direktorja za znanstveno delo, polilingvalnost »ni samo učenje v nekaj različnih jezikih, kot se to včasih napačno razume, ampak gre za učenje z jeziki.« »Metoda temelji na tem, da ne učimo samo jezikov, ampak hkrati spoznavamo tudi kulturo. Jezika se ni mogoče učiti brez poznavanje kulture neke države,« je bila jasna gostja.

Kot hipotetični primer je navedla Afriko, ob kateri se otroci dalj časa učijo osnov kultur, geografije, odnosa do okolja in podobno, čez nekaj mesecev pa na to temo pripravijo izobraževalni dogodek. V vmesnem času se človek giblje proti ozračju, kulturi, jeziku in zgodovini neke države.

Tridnevnega dogodka so se udeležili učitelji ruskih šol, učitelji ruščine v slovenskih šolah, predavatelji iz centrov za dopolnilno izobraževanje, univerzitetni profesorji ter tudi gostje iz Hrvaške, ki poučujejo starejše, že upokojene slušatelje.

Osipova pojasnjuje, da je Evrika gostovanje v Sloveniji zastavila v dveh delih. Cilj prve faze je bil udeležence popeljali do tega, da poiščejo svojemu okolju primeren pedagoški prostop. Drugič bodo v Sloveniji spet gostovali oktobra, ko bodo udeleženci prvega srečanja svoje projekte predstavili v bolj konkretni obliki.

»V vmesnem času bomo z našimi odličnimi poslušalci delali v elektronskem omrežju, ki smo ga za izvajanje takšnih tečajev ustanovili pri inštitutu Evrika. Tam bo imel vsak udeleženec svojo elektronsko učilnico, kjer bo dobil vso potrebno gradivo, predavanja in bo lahko pripravljal svoj projekt,« načrte za prihodnost oriše namestnica znanstvenega direktorja.

Dogodek je pritegnil učitelje ruskih šol, učitelje ruščine v slovenskih šolah, predavatelje iz centrov za dopolnilno izobraževanje, univerzitetne profesorje. Prišli so tudi hrvaški gostje. Vir: RCZK

“Papirnat” odnos do otrokove osebnosti

Evrika zelo dobro pozna delovanje ruskih šol, zato smo sogovornici zastavili vprašanje, kje vidi prednosti ruskega izobraževalnega sistema in ali bi lahko njihov sistem primerjala s slovenskim. Tako v Rusiji kot v Sloveniji učenci namreč pogostokrat dosegajo uspehe na mednarodnih tekmovanjih, zlasti na področju naravoslovnih ved.

Osipova je poudarila, da ima vsaka država v izobraževanju seveda svojo tradicijo, cilj Evrike pa je kombinirati znanja in izkušnje iz različnih držav: »Zakaj je ta projekt zanimiv? Izobraževalni prostor ni več omejen le na eno državo. Stremimo k temu, da bi vsi med seboj delili pozitivne izkušnje pedagogov, šol, vrtcev, da bi lahko dvignili znanje in iskali nove uspehe v vsaki državi.« Že med oktobrskim gostovanjem bodo v Ljubljani organizirali posebne dejavnosti tudi za več kot 20 vzgojiteljev iz slovenskih vrtcev, ki se bodo prav tako seznanili s programom inštituta za polilingvalno učenje.

Ker ni bila nikoli neposredno udeležena v slovenskem izobraževalnem procesu, se je Osipova vzdržala primerjav med slovenskim in ruskim izobraževalnim procesom, je pa bila dokaj kritična na račun preveč rigidnega tradicionalnega izobraževanja.  Po njenem mnenju je pogosto prisoten dokaj »papirnat« odnos do otrokove osebnoste. Ravno zaradi tega je pohvalila nedavno reformo, ki v ruskih šolah in vrtcih uvaja tudi pričakovane rezultate, s čimer poleg vedenja in znanja ciljajo še na razvoj komunikacijskih veščin, iskanja informacij in osebnostnega razvoja.

Udeleženci so poslušali predavanja, sodelovali v vrsti delavnic in bodo sedaj v sodelovanju z inštitutom pripravljali samostojne projekte, s katerimi bodo udeleženci izboljšali izobraževalni proces v svojem učnem okolju. Vir: Olga Ustjugova, Evrika

Sogovornica nam je še pojasnila, da je ključno stališče ruske državne politike, da mora biti izobraževanje brezplačno dostopno in kakovostno za vsakega otroka ne glede na starost, mesto prebivanja ali socialni položaj. Šolstvo je tako brezplačno – oseba se lahko na nekem izobraževalnem zavodu uči, če je zadosti uspešna. V Rusiji se trenutno razvijajo tudi zasebne šole, vrtci in druge izobraževalne ustanove, ki jih ponekod podpira tudi država, a le pod pogojem, da ustrezajo pogojem države za izvajanje izobraževalnega procesa.

Po njenem mnenju se priseljeni ruski otroci dobro prilagajajo na slovensko oziroma evropsko okolje, saj smo si Slovenci in Rusi zelo sorodni po jeziku in kulturi, med nami pa obstajajo kulturni in zgodovinski stiki. »Menim, da ruski šolarji v Sloveniji nimajo prevelikih težav s prilagajanjem ter da jih slovenski jezik in kultura samo še obogatita. So pa seveda razlike pri starosti, če pride 9-letni otrok, se bolje prilagaja, pri večji starosti je težje. Atmosfera v Sloveniji je ugodna, prisotni so filozofska odprtost, udobje, medsebojna toleranca,« je opisala svoje videnje stvari.

Fotografija gostov iz moskovskega inštituta Evrika in nekaj udeležencev. Evrika bo v RCZK ponovno gostovala oktobra, ko bodo udeleženci tokratnega dogodka predstavili svoje nove projekte. Vir: Olga Ustjugova, Evrika

“Na žalost imamo trenutno 'totalno učenje'”

Pomembno osnovo za razvojno-izobraževalne pristope Evrike predstavlja šola znamenitega in svetovno priznanega ruskega razvojnega psihologa Leva Vigotskega (1896-1934). V dvajsetih letih 20. stoletja je bil v Sovjetski zvezi pomemben član novih sovjetskih reformatorjev, ki so si v procesu izgradnje nove družbe prizadevali tudi za nov šolski sistem. Vigotski je konceptualiziral t. i. razvojne stopnje otroka, pri čemer se je pomembno naslanjal na švicarskega psihologa Piageta, poleg tega pa je ta sovjetski razvojni priholog znan tudi po razpravah o povezavi med mišljenjem in govorom ter pomenu okolja in odraslih oseb za razvoj osebnosti.

V predavanju, ki smo ga obiskali, se je denimo močno odražal njegov koncept »območja bližnjega razvoja«, ki predpostavlja, da otrok določeno območje spoznavanja, reševanja nalog in problemov doseže le tako, da mu pri tem pomaga odrasla oseba ali bolj razvit vrstnik, saj določene ravni pač ne more doseči sam. Po drugi strani je pristop Evrike vsaj deloma pod vplivom danes prevladujoče paradigme, da bi morali pri izobraževanju več delati na individualni osebnosti ter spodbujati učence k takšnemu načinu razvoja, da se bodo lahko v življenju znašli sami. 

»Na žalost trenutno prevladuje 'totalno učenje', ko se vsi učijo enako, brez razlik pri posameznikih, pri tem pa vsak posameznik ne najde svojega mesta v tem procesu. Današnji čas zahteva individualnost, ker osnovne dividende prinaša človeški kapital. V tem smislu bi moral znati vsak človek na koncu izobraževanja zastaviti individualno poklicno pot, pot svojega osebnega razvoja in skozi potek svojega življenja producirati to, kar mu prinaša uspeh.«

O inštitutu Evrika

 

Podobno kot ime spominja na vzklik »Eureka!«, ki ga navadno povezujemo z novimi odkritji, tudi omenjeni inštitut največ pozornosti posveča novim pristopom na področju izobraževanja. Evrika je mreža inovativnih izobraževalnih organizacij in inovativnih projektov na področju izobraževanja v Ruski federaciji« z več kot 1500 inovacijskimi platformami po vsej Rusiji in sedaj tudi v tujini. Glavne stvari, ki jih trenutno razvija Evrika, so razvojno izobraževanje, aktivni pristop, novi rezultati v učenju, humanizacija izobraževanja. Poleg dela na individualnih projektih Evrika deluje tudi kot neodvisna organizacija strokovnjakov, ki vpliva na določanje smernic izobraževalne politike v Ruski federaciji: pripravlja svoje predloge in zavzema določena stališča pri pripravlji zakonov ter organizira javne forume na temo izobraževanja. Kot posebno zanimivost Osipova predstavlja dejstvo, da inštitut okoli sebe ne združuje samo pedagogov, ampak tudi številne inovatorje.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.