Mnogi sklepajo, da je Williams idejo za svojo pesem in spot dobil na poroki hčerke ruskega oligarha Rašida Samarova. Na sliki: Posnetek iz novega videospota Party Like a Russian.
Robbie Williams/YouTubeRuski luksuzni žur sodeč po Williamsu predstavljajo pomanjkljivo oblečene balerine, ajda, seksi služkinje v velikih zlatih dvoranah ter glasbena podlaga iz del znamenitega skladatelja Sergeja Prokofjeva. Če ga žurajo oligarhi, to počnejo na originalen način, z nacionalnim priokusom.
Glavni lik je kolektivna podoba ruskega oligarha, ki sesa denar iz svoje države, zapravlja toliko kot polovica prebivalcev Zahoda in gradi lastno vesoljsko postajo. Ima letalo na jahti, v letalu avtomobil, v avtomobilu pa banko. Človek je malo nor in se nikoli za nič ne opraviči. Kljub temu se zdi, da lahko ravno od njega pričakujemo novo revolucijo, ki je že nekje v zraku.
Vidno je, da je v Robbijevi duši neizbrisno sled pustila poroka hčerke ruskega oligarha Rašida Samarova – njeno premoženje ocenjujejo na 100 milijonov dolarjev. Pevec je nastopil na slavju avgusta 2016 v Pragi. Po uradni razlagi poroka s posnetkom nima nič. Kot je za tisk pojasnil pevec, Britanci preprosto verjamejo, da se oni najbolje zabavajo, medtem ko nikoli niso vedeli, kaj je »ruski žur«. Zdaj je to drugače.
Velik prispevek k splošni podobi Rusije je letos prispeval tudi priznani slovenski komedijant Klemen Slakonja, le da je njegov glavni ruski lik kar predsednik Vladimir Putin. Parodija »Putin, Putout« je postal tipični primer zahodnega medijskega poročanja o Rusiji.
V miksu, ki vključuje protestnice iz punkovske zasedbe Pussy Riot, plinsko vojno, težnje po svetovni prevladi, olimpijske igre v Sočiju, nogometni škandal in boj proti terorizmu, čudovito nastopa Slakonja, ki od zunaj izgleda kot Putin.
V njegovem spotu je Putin izpadel kot tako ekspresivna in karizmatična osebnost, da je spot po mnenju mnogih samo še izboljšal predsednikov vodilni položaj. Slakonja kot Putin pleše balet v trikoju, lovi tigre, pridobiva carsko podobo, leti v vesolje ter sedi na prestolu s srpi in kladivi, ki spominja na prestol iz serije Igra prestolov. Skratka, Slakonja v videospotu vodi žur ali pa cirkus – kar vam je bolj všeč.
Na prvi pogled se zdi, da pesem o osamljenem trpečem dekletu, ki se ne želi vrniti domov brez moškega, ni ravno neposredno povezana z Rusijo. Vendar je ta pesem leta 2006 postala internetni meme po zaslugi videospota britanske skupine Basement Jaxx.
V kompoziciji so zbrali vse mogoče klišeje o kulturi vzhodnih Slovanov. Sedaj nekje sredi Sibirije to isto dekle skupaj z desetimi bradatimi moškimi pije domače žganje (a ji ti moški ne ustrezajo, ker ne stojijo več na nogah), virtuozno pleše hopak, igra na nadrealistično balalajko pod portretoma Lenina in Stalina, pohajkuje z medvedi in jaha konja, dokler do nje ne prihiti »ruski princ na belem konju«, ki je v bistvu debeli bradati vojak v tanku.
Videospot ima srečen konec, saj jo »princ« vzame v svojo hišo, kamor jo spet odpelje skozi velikanski zasneženi gozd. Basement Jaxx, ki ustvarjajo elektronsko glasbo, pa v svoji pesmi v bistvu ne govorijo o tisti »house«, v katero je mogoče vstopiti, ampak o žanru »house« glasbe, po kateri je zaslovela skupina in osvojila svet. Le redkokdo je doumel to globoko sporočilo.
V predstavah še enega znamenitega Britanca – Stinga – so Rusi za železno zaveso popolna skrivnost. Ni jasno, kaj tam počnejo, v kaj verjamejo, v imenu česa živijo ali kako se zabavajo. Če tudi oni ljubijo svoje otroke, potem je svet rešen. Tako je glasbenik pel v svoji pacifistični pesmi Russians (»Rusi«). Tisti čas je na oblast v Sovjetski zvezi prišel Mihail Gorbačov, medtem ko so bili od »hladne vojne« že vsi precej utrujeni.
Tedaj se je pisalo leto 1985. Od Stinga do Robbieja Williamsa je minilo kar nekaj časa, v katerem je skrivnostna ruska duša nekaterim postala malo bolj jasna, drugim pa še malo bolj nepredvidljiva. Stalnica je ostal samo Prokofjev – znano je, da je Sting za osnovo vzel melodijo iz njegove suite Poročnik Kiže.
Pesem disko skupine iz Zahodne Nemčije o Grigoriju Rasputinu, »največjem ljubezenskem stroju Rusije« in svetovalcu carja Nikolaja II., je svetu za malenkost razkrila zakulisje ruske politike. Rasputin bi bil tudi brez te pesmi enako prepoznavna zgodovinska osebnost, a je po pesmi skupine Boney M. iz leta 1978 še dokončno zaslovel kot superheroj iz časov ruskega imperija.
Tukaj je seveda bistven konec: človek je reševal težave, bil je nekakšen stric v ozadju z močno karizmo in bil je odličen ljubimec, a so se odločili, da ga morajo pospraviti. »This man's just got to go!« so kričali ljubosumneži in pozvali Rasputina, da jih obišče. Epilog je znan – svetovalca so ubili. »Oh, ti Rusi ...« (Oh, those Russians), zavzdihnejo Boney M. na koncu pesmi.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
