Skozi zgodovino je Rusija zamenjala več zastav, ki so tekmovale med seboj. Vir: Varvara Grankova
Uradna razlaga, kaj označujejo tri barve ruske zastave, ne obstaja (razlaga ni predpisana v zakonodaji), zato si ljudstvo barve razlaga različno. Najbolj priljubljena razlaga je vezana na evropsko heraldiko, po kateri bela barva predstavlja plemenitost in odprtost, modra zvestobo in duhovno čistost, rdeča pa možatost, velikodušnost in ljubezen.
Obstaja tudi bolj »geografska« razlaga: v začetku 18. stoletja je bila ruska država sestavljena iz treh zgodovinskih pokrajin: Velike Rusije (zahodni del današnje Rusije), Bele Rusije (Belorusija) in Male Rusije (del sodobne Ukrajine). Vsako pokrajino je simbolizirala ena barva, in sicer rdeča, bela in modra (če sledimo temu zaporedju pokrajin), zato je dal car Peter I. Veliki (vladal v letih 1682-1725) na svojo zastavo ravno te barve.
Za Petra I. je bila ena od najpomembnejših nalog, da Rusija dobi floto in prodre k morju, saj država ob začetku njegovega vladanja ni imela dostopa do morja. Zgodovinar in predsednik Heraldičnega sveta Rusije Georgij Vilinbahov piše, da je Peter že takrat, ko je plul po rekah s prvimi ruskimi ladjami, že uporabljal belo-modro-rdečo zastavo.
Obstaja razlaga, da si je barve za zastavo sposodil pri Nizozemski, ki je bila takrat mogočna pomorska država, v kateri je bil Peter v okviru svojega spoznavanja ureditev evropskih držav. Toda Vilibahov poudarja, da je mladi car uporabljal trobojnico že pred potovanjem na Nizozemskem, zato je prepričan, da se je Peter naslanjal na rusko tradicijo.
Kakorkoli že, od Petra naprej je belo-modro-rdeča zastava postala simbol ruske flote – pod njo so plule trgovske ladje Ruskega imperija.
Pri Petrovih potomcih iz dinastije Romanovih je prišlo v Rusiji do tekme med dvema zastavama: poleg belo-modro-rdeče, ki je veljala za trgovsko, so uporabljali tudi črno-rumeno-belo, tako imenovano »pečatno« zastavo (danes ji mnogi narobe pravijo »carska«). Slednjo je za nacionalno zastavo potrdil Aleksander II. (vladal 1855-1881): črno in rumeno so vzeli z ruskega grba, na katerem je bil takrat črni dvoglavi orel na zlati podlagi, bela pa je bila barva Georgija Pobedonosca, svetega zaščitnika Rusije.
Strokovnjak za heraldiko Vladimir Medvedjev je v pogovoru za Izvestija dejal, da tako Ruski imperij ni imel enotne gospodarske zastave. Carji si pogosto niso bili enotni v svojih mnenjih – Aleksander III. (1881-1894) je tako preklical odločitev Aleksandra II. in naročil, da na uradnih slovesnostih uporabljajo belo-modro-rdečo zastavo, ki jo je imel za »izključno rusko«. Pogosto so uporabljali kar obe: ob praznikih so bile v državnih ustanovah »carske«, v trgovskih pa belo-modro-rdeče.
Vilibahov piše, da je ruska trgovska zastava dobila poseben pomen v 40. letih 19. stoletja, ko so udeleženci panslovanskega kongresa – predstavniki slovanskih držav, ki so se borili za neodvisnost – izbrali belo-modro-rdečo kombinacijo barv za svojo. To je simboliziralo bližino do Rusije in enotnost slovanskih narodov. Danes lahko te tri barve vidimo na zastavah mnogih neodvisnih držav: Češke, Hrvaške, Slovaške, Slovenije, Srbije.
Po oktobrski revoluciji leta 1917 so prepovedali obe zastavi iz carskih časov. Zamenjala ju je rdeča zastava s srpom, kladivom in zvezdo, ki je postala eden od simbolov sovjetske oblasti. Belo-modro-rdečo pa so uporabljali emigranti, ki niso imeli toplih čustev do komunistov. Ravno zato je konec 80. in v začetku 90. trobojnica postala simbol demokratičnih protestov proti sovjetski oblasti, ki je takrat doživljala zadnja leta.
Od leta 1991 je belo-modro-rdeča zastava postala državna. Pa vendar lahko tudi danes na političnih shodih zagledate tako sovjetske rdeče zastave, ki jih navadno nosijo komunisti, ali »carske« črno-rumeno-bele zastave, ki je bližje desnici in monarhistom. Slednjo Liberalno-demokratska stranka občasno predlaga za državno, češ da je imela Rusija pod njo »blesteče zmage« - neuspešno. Heraldik Vladimir Medvedjev opaža, da se je belo-modro-rdeča že zdavnaj utrdila kot uradna.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.