Stereotipi o Rusinjah v Sloveniji: miti in resnice

Mit št. 1: Ruske ženske so lepe

Ljudje si Rusinje predstavljajo na način, kot da so dobesedno prikorakale z naslovnice kakšne modne revije – v idealno prilegajočih se oblekah, nujno v visokih petah, v katerih graciozno hodijo ne glede na letni čas in oblačila, z brezhibnimi ličili in idealno pričesko.

Seveda so zgornje vrstice kar pretirane, je pa vendarle v tem kanček resnice. Ruske ženske se res trudijo, da bi izgledale privlačno. Razlaga je preprosta: zgodovinsko je v Rusiji žensk več kot moških, kar je spodbujalo konkurenco. Kaj se je zgodilo in kaj se dogaja z ruskimi moškimi? Rusija je preživela kar veliko vojn, eno od najbolj krvavih in težkih pa je bilo 20. stoletje z revolucijami, državljansko vojno, dvema svetovnima vojnama, gulagi in depresijo v 90. letih. Tudi danes moških, kljub pozitivnim premikom v uradnih statistikah, še naprej umirajo zaradi srčnih napadov, raka, AIDS-a, alkoholizma in kajenja, nesreč pri delu in tako dalje. Povprečna življenjska doba žensk je 75 let, moških le 63 let. Tako na enega moškega pride več kot ena ženska. Čeprav bi bilo bolje, če bi bilo enako. Zato, če vidite Rusinjo, ki ni primerno oblečena za določen kraj ali priložnost, ne hitite z obsodbami. Pogosto si zasluži sočutje.

Vir: Sergej Malgavko/RIA Novosti

Mit št. 2: Vse Rusinje sanjajo, da se bodo poročile s tujcem

Odgovorno izjavljam, da to ne drži za vse! A se je mit pojavil z razlogom. Internet je »prenatrpan« s stranmi, na katerih ženske iz vzhodne Evrope (pogosto kar vsem prebivalkam nekdanje Sovjetske zveze pravijo »Rusinje«), seveda tudi Rusinje, iščejo »ljubezen svojega življenja« v možeh iz tujine. Ti portali so utrdili podobo obupanih in revnih (lahko tudi prostitutk) z Vzhoda, ki lovijo »prince« z Zahoda in dostojno življenje v tujini. Tako so se razvili stereotipi o Rusinjah kot »bitjih«, ki so se pripravljene poročiti s komerkoli, samo da bi se izvlekle iz ne najboljše države.

Vir: Aleksej Malgavko/RIA Novosti

Veliko žensk res išče partnerja v tujini. Obstaja cela vrsta ženitnih posredovalnic, ki združujejo pare: žensko iz Rusije in moškega z Zahoda. Tukaj je prevladujoči motiv Rusinjam v glavnem res iskanje »idealnega moža« onkraj izbire, ki jo ponuja Rusija, čeprav lahko pri posameznicah kot razlogi obveljajo tudi siva realnost v provinci, revščina ali brezizhodnost.

Mit št. 3: Ruska ženska je dobra in ljubeča

Že velikokrat so ljudje poskušali opredeliti bistvo ruske ženske, zlasti v umetniški literaturi. Junakinje znamenitega ruskega pesnika Aleksandra Puškina so zveste, delajo dobre stvari, so romantične in hkrati močne. Žene dekabristov zapuščajo svoje salone, da bi se takoj za svojimi izgnanimi možmi odpravile v Sibirijo. Pri Dostojevskem trpijo skupaj z moškimi, ki preživljajo težke preizkušnje. Ana Karenina je za ljubezen žrtvovala svojo družino. Najbolj idealne ženske, »mladenke«, prikazujejo fantazije Turgenjeva. Čisto drugo podobo ženske 80. let 20. stoletja najdemo v znamenitem delu Viktorja Jerofejeva z naslovom Ruska lepotica, v katerem je manekenka Irina Tarakanova pred našimi očmi povsem izmučena od vsesplošne dvoličnosti, razočaranja nad ljudmi (zlasti moškimi), predvsem pa nad svojo Domovno. Je ženska, ki obupno išče svojo smrt in ne vidi rešitve zase niti v religiji, niti v emigraciji.

Ana Karenina. Vir: Press photo

In kakšna je zares ruska ženska, če umaknemo vse te literarne podobe? Zagotovo je sočutna do drugih, ki jih doleti nesreča. To je mogoča tista opazna poteza, ki je za Rusinjo tako značilna, kot je pretirana skrb za otroke in moža značilna za tipično judovsko mati.

Najbolj idealne ženske, »mladenke«, prikazujejo fantazije Turgenjeva. Vir: Philippe Herbet

Sočutje je sicer lahko prisotno pri vseh ženskah, tudi pri mnoge Rusinje pa s tem sočutjem pretiravajo. Še ruska ženska praviloma sama trpi skozi celotno življenje. Tako kot njena domovina Rusija. Neskončne vojne in trpljenja že v genih ne dovolijo Rusinji, da bi vse življenje živela srečno in v blagostanju. Tudi pogosto jokajo, ne glede na starost. Nesrečno to usodo tragikomično povzamejo tile ne preveč lepi ruski pregovori o ženskah:

Pretepaj babo s kladivom in baba bo zlata.

Kura ne more biti petelin, baba pa ne mož.

Poznaj, baba, svoje ukrivljeno vreteno.

Če baba moža ni našla, se bo s hlodom poročila.

Pes je pametnejši od babe: ne laja na gospodarja.

Mit št. 4: Ruska ženska je krotka in dobrosrčna, posluša svojega moža in predstavlja izgubljeni patriarhalni ideal

Vir: Asha Miles

Takšna podoba je spet nastala zato, ker ženske dolga stoletja niso imele svojih pravic. Toda vredno je opozoriti, da so bile v srednjeveški Rusiji ženske enako izobražene kot moški, hodile so v šolo in pridobivale izobrazbo. V cvetoči srednjeveški republiki Novgorod, do katere se, mimogrede, niso prebili mongolski osvajalci, so imele ženske glasovalno pravico, česar takratna Evropa ni imela, enako kot ni imela izobraženih žensk.

Kaj pa se je zgodilo potem? Velik del ruskih kneževin je za skoraj 300 let (do leta 1480) postal odvisen od mogočne Zlate horde, kar je moralo vplivati tudi na mentaliteto ljudi. Odnos do žensk je postal vzhodnjaški. Morala je rojevati otroke in voditi gospodinjstvo. V naslednjih, vsaj treh, stoletjih so to postale glavne obveze žensk, z nekaj popravki glede na družbeni razred, iz katerega so izhajale. Izobražene ženske je »vrnil« Peter I. Veliki, toda glavno vlogo v emancipaciji ruskih žensk je odigrala Ekaterina Daškova – prijateljica in soborka Ekaterine Velike, ki je postala prva ženska v Evropi, ki je vodila akademijo znanosti!

Vendar gre tukaj za spremembe, ki so se dotaknile samo viškega sloja. Ženske so začele množično pridobivati izobrazbo šele po revoluciji leta 1917. Boljševiki so si takrat zadali cilj, da ustvarijo »novega človeka«. »Reševanje ženskega vprašanja« (gre za izraz iz besedišča partije) je pomenilo povečanje dejavnosti žensk v boju za socializem. Da bi prekinili pasivnost Rusinj, so ustanavljali posebne »ženske svete« za delo z ženskami, ki jih je vodila ženska, znana tako po emancipaciji kot škandalih, prva ženska ministrica na svetu, Aleksandra Kollontaj.

Tudi po sovjetski in sodobni svetovni emancipaciji pa je ruska ženska manj emancipirana od evropske ali ameriške ženske. Z veseljem možu zaupa materialno vzdrževanje družine in bo »pogledovala« izza njegovega ramena, toda pod enim, ne tako nepomembnim pogojem – da gre za zelo močno in zanesljivo ramo! Ker demografska situacija v državi, kot sem pisala višje, ni takšna, da bi vsaka ženska lahko dobila zanesljivega moža, ji ne ostane drugega, kot da vzame vzvode upravljanja v svoje roke.

Sodobne ženske vidijo pot do neodvisnost v izobrazbi in karieri. Po socioloških raziskavah 64% žensk meni, da mora sodobna ženska nujno imeti visoko izobrazbo in visoko plačano službo. Samo 27% jih vidi perspektivo v priskrbljenem možu. Zdaj ima 65% Rusinj visoko izobrazbo, od tega jih 40% želi delati tudi v primeru, da mož zasluži dovolj.

A vendarle zanje najbolj zanesljiva sestavina za srečo in blaginjo tudi danes ostaja družina. Večina Rusinj je mnenja, da morajo družinski odnosi temeljiti na ljubezni. Pripravljene so biti zveste in ljubeče ženske svojemu možu, a pod pogojem, da bodo oni ljubili in vzdrževali družino ter skrbeli zanjo. Rusinje potrebujejo materialno blagostanje, odgovornega in ljubečega moža ter trajen duševni mir, zato so zelo zapletene in zahtevne žene. Do danes se niso naučile resno jemati izraza »enakopravnost med spoloma«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.