Orožje sodnega dne: Roboti in umetna inteligenca v ruski vojski

Koga napada jata?

Programska oprema že dovoljuje sočasno vodenje skupine do šest letečih naprav, je za RBTH povedal vodja znanstveno-proizvodnega podjetja "Omrežne platforme" (NPK SP), Aleksandr Močalkin. V času testiranj so izvidniške podatke pošiljali z različnih kotov in vidikov, da so lahko ustvarili 3D model terena. V prihodnosti bo po besedah znanstvenikov "jata" lahko napadla sovražnikova letala, helikopterje in manevrirne izstrelke.

Princip takšnega sistem je dokaj preprost - brezpilotnike opremijo s posebno programsko opremo in računalniško enoto, ki je sposobna oceniti obnašanje drona do drugih članov "jate", namestijo pa tudi več senzorjev za orientacijo v prostoru.

Vendar v tem trenutku nihče ne bo pustil dronom, da se samostojno bojujejo. Njihovo delo nadzorujejo operaterji s komandno ploščo v rokah. Močalnik nima odgovora, kdaj se bo to spremenilo.

"Čeprav je bilo vprašanje samoorganizacije robotov že rešeno, se poskusi sprejemanja samostojnih odločitev v stalno spreminjajočih se situacijah niso izšli. To pomeni, da gre le za robotiziran sistem, z drugimi besedami, ni sposoben opravljati dodeljenih nalog brez pomoči operaterja," je dodal.

Vir: Dmitrij Rogulin/TASS

Pametne rakete

Ruskim znanstvenikom je v okviru ozko specializiranega sektorja Strateških jedrskih odvračalnih sil (SJAS) in vojaško-pomorske oborožitve uspelo izdelati prve rakete z umetno inteligenco že v 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Med temi primerki je bila tudi najbolj tajna protiladijska manevrirna raketa Granit (NATO jo je klasificiral kot SS-N-19 Shipwreck; "Brodolom", op. prev.). To je bil prvi oborožitveni sistem, opremljen z umetno inteligenco, sorodno človeški. Zaradi njene hitrosti, nepredvidljivosti in moči jo imenujejo tudi "ubijalka letalonosilk". Raketa je nameščena na jedrskih raketnih izstrelkih projekta 1144 "Orlan" in na podmornicah projekta 949 "Antej".

"Posebnost sistema vodenja rakete do cilja je v tem, da so v njenem računalniku naložene elektronske in fizične podobe bojnih ladij tujih mornaric," je za RBTH povedal Vladimir Poljačenko, sodelavec muzeja vojaško-industrijske korporacije "Znanstveno-proizvodna strojegradniška družba".

Po njegovih besedah pri tem ne gre toliko za dimenzije in konture struktur ladijskih krovov, ampak tudi za podatke o različnih elektromagnetnih in drugih poljih, tipičnih samo za določeno ladjo.

"Naprava ima tudi povsem taktične informacije o tipih ladijskih formacij, ki ji omogočajo natančno definirati, kaj je pred njo - konvoj, letalonosilka ali desantna skupina, nato pa napade glavne cilje," je dodal.

Na križarki ali podmornici je 24 raketnih cevi z "Graniti", ki jih spuščajo v rafalu. Pri tem prva raketa "čaka" vse ostale, dokler vse, vključno s 24., niso opravile svojih manevrov v okolici točke izstrelitve.

"Ko so vse naprave v zraku, se postavijo v določeno formacijo in začnejo z napadom. Pri tem lahko cilj vidi le ena izmed njih. Ta nato vsem ostalim "sporoči" lokacijo in značilnosti cilja, predlaga taktiko napada in razdeli vloge: kdo napada in kdo se žrtvuje, da bi preusmeril pozornost sovražnikove protizračne obrambe. Potem pa se začne pravi boj," je pojasnil strokovnjak.

Po uničenju glavne tarče si izstrelki prerazporedijo naloge in začnejo uničevati druge cilje po vrstnem redu pomembnosti.

Srečanju z jato Granitov se je nemogoče izogniti. Izstrelki potujejo z nadzvočno hitrostjo in izvajajo drzne manevre, zaradi česar so praktično nevidne za sodobne radarske sisteme. Njihov napad lahko zato odkrijemo le vizualno, vendar je takrat praviloma že prepozno za izvajanje obrambnih ukrepov.

Kaj bo zamenjalo "Granit"?

Mornarica je namesto granitov začela dobivati najnovejše P-800 "Oniks" (po Natovi klasifikaciji SS-N-26 Strobile). Te so manjše od "Granita", vendar so nasledile njegov sistem umetne inteligence.

Po besedah namestnika obrambnega ministra Jurija Borisova je rusko Ministrstvo za obrambo sprejelo odločitev o modernizaciji ruskih jedrskih podmornic projekta 949 "Antej" in težkih jedrskih raketnih izstrelkov 1144 "Orlan". Namesto 24 "starih" raketnih kompleksov "Granit" bodo v vsako cev namestili po tri kontejnerje z "Oniksi".

Bojna zaloga ladij se bo z 24 povečala na 72 novih nadzvočnih manevrirnih raket, ki bodo ladje spremenile v prave pomorske trdnjave. Prva križarka projekta 1144, "Admiral Nahimov", že stoji v doku v Severodvinsku, kjer čaka novo oborožitev, medtem pa je prva podmornica projekta 949 že prispela na Daljni vzhod.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.