Vključevanje vesoljskih tehnologij v digitalizacijo gospodarstva bo namreč tudi glavno vprašanje prihajajoče rusko-slovenske znanstveno-poslovne konference, ki jo bodo od 18. do 20. aprila skupaj organizirali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Javna agencija SPIRIT Slovenija, ruska vesoljska agencija Roskosmos in Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji. Predavanja, okrogle mize, razprave, mreženja in poslovni pogovori bodo potekali v Vitanju (vesoljski center Noordung – KSEVT) in Ljubljani (Grand Hotel Union). Zdaj se v Sloveniji že zbirajo prijave na konferenco, ki so odprte zlasti za podjetja in institucije s področja inovativnih digitalnih rešitev s poudarkom na vesoljskih tehnologijah.
»Novo vesolje«
Vse skupaj se navezuje na koncept, ki mu pravimo »novo vesolje«. Gre za filozofijo in gospodarsko gibanje, ki pričakuje in promovira razvoj zasebne vesoljske industrije in širše trženje vesoljskih tehnologij. Vesoljska znanost in tehnologija naj v 21. stoletju ne bi bili več zgolj v domeni mogočnih državnih korporacij s političnim ozadjem, npr. Nase in Roskosmosa (temu pravijo »staro vesolje«), pač pa naj bi pobude na tem področju prevzemala takšna in drugačna manjša, zasebna podjetja s takšnimi in drugačnimi tržnimi, podjetniškimi rešitvami. Začetek takšnega preskoka najbrž simbolično odraža nedavna izstrelitev rakete Falcon Heavy poslovneža Elona Muska.
V ozadju »novega vesolja« je mogoče videti še en miselni premik »iz vesolja na Zemljo«. Vesoljske tehnologije naj ne bi več služile (le) vesoljski znanosti, raziskovanju in osvajanju vesolja, odkrivanju sveta »tam zgoraj«, ampak naj bi jih v večji meri izkoriščali tudi za udobnejše življenje na Zemlji. Odpirajo se nova polja razmišljanja, v kakšne namene še lahko človek koristno uporabi pridobljene podatke iz vesolja in tehnologije, ki so bile primarno namenjene poletom in raziskovanju vesolja, za neke hitrejše, cenejše rešitve za bolj množično uporabo, s tem pa hkrati odpira še nove priložnosti za zaslužek in dodatno gospodarsko rast. Kot je bilo nedavno slišati, tu niso v mislih ne le majhni sateliti in rakete, tudi aplikacije, ki temeljijo na vesoljskih podatkih.
Rusija in Slovenija skočili na »zahodni« vlak
Gibanje »novega vesolja« ima svoje izvore na Zahodu, prve zametke tega koncepta pa lahko pravzaprav najdemo že na začetku velike vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo. V ozadju takratnega državno/politično motiviranega tekmovanja med kapitalizmom in socializmom so se že v petdesetih letih oglašali ameriški poslovneži, ki so zagovarjali privatno razvijanje vesolja in z njim povezanih dejavnosti. Po izstrelitvi Sputnika se je takoj pojavila ideja, da bi konkurenčni prvi ameriški satelit izstrelilo zasebno podjetje, a je glavno besedo ohranila ameriška država.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Ideje o zasebnem poslovanju v vesoljski sferi so dobile nov zagon ob razmahu neoliberalizma v osemdesetih letih, ko se je država povsod »umikala« iz gospodarstva in je ameriška vlada pripravila simbolični zakon za podporo zasebnim podjetjem pri osvajanju vesolja. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze so se v 90-ih letih pojavili prvi skupni projekti med Rusi in velikimi ameriškimi zasebnimi podjetji, kar je dalo nov zagon idejam o globalnem razvijanju kozmonavtike izven domene državne korporacije.
»Pravo« gibanje 'novega vesolja' pa je dobilo razmah v zadnjih letih, sprva v ZDA. Tovrstne ideje so pred kratkim pridobile tudi pozornost svetovnih medijev z Muskovim SpaceX. Zasebna podjetja z močnim finančnim zaledjem so ponudila raketo, ki je zmožna ponovne uporabe po pristanku na Zemljo, pred kratkim je sledila še nedavna izstrelitev zasebne težke rakete za ponovno uporabo Falcon Heavy. V bodoče naj bi raznovrstne priložnosti z vesoljskimi tehnologijami iskali tudi drugi, tudi brez tolikšnih milijard v zaledju.
Ideje o odpiranju vesoljskih tehnologij in njihovem večjem širjenju v preostalo gospodarstvo so z Zahoda zajele tudi Rusijo, ki se sedaj sama aktivno priključuje toku »novega vesolja«. Rusija z velikimi vesoljskimi dosežki in bogato znanstveno vednostjo verjetno lahko tukaj odkrije veliko poslovnih priložnosti, enako pa lahko svoje mesto najde Slovenija, ki ji ne manjka uspešnih tehnoloških podjetij z inovativnimi nišami, nekatera so uspela tudi v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo. O tem, kako bi zares izkoristili potencial vesoljskih tehnologij pri digitalni preobrazbi gospodarstva, pa bodo Rusi, Slovenci in drugi tuji partnerji aprila razpravljali v Sloveniji.
Digitalno sodelovanje med Rusijo in Slovenijo
Celotna konferenca se navezuje na dolgoročnejši program slovenskega gospodarskega ministrstva, ki si prizadeva okrepiti sodelovanje z državnimi strukturami Rusije na področju državne podpore pri digitalizaciji gospodarstva. Na tem področju so se prvi vidni koraki dogajali že lani z delegacijama v Rusiji in Sloveniji.
Ruski in slovenski organizatorji sedaj v Vitanju in Ljubljani pričakujejo predstavnike iz različnih držav, ki si bodo lahko »izmenjali informacije, znanja, izkušnje, dobre prakse in vzpostavili stike za morebitne prihodnje poslovne povezave v okviru skupnega razvoja digitalnega gospodarstva.«
Niste gospodarstvenik, bi pa radi v živo videli izstrelitev rakete s kozmodroma Bajkonur? Ravnokar potekajo prijave za prvo slovensko ekskurzijo, ki se ji lahko pridruži kdorkoli!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
