Ali lahko Rusija preživi brez ameriškega dolarja?

Vprašanje, ali bi lahko Rusija normalno poslovala brez ameriškega dolarja, je vzel pod drobnogled vodilni ruski časopis Argumenti i fakti.

Profesor Valentin Katasonov z Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose (MGIMO) je trdno prepričan, da je ukinitev poslovanja v dolarjih mogoča in je to potrebno tudi dejansko storiti, češ da Rusija s polnjenjem svojih rezerv z dolarji v bistvu brezobrestno kreditira svojega geopolitičnega nasprotnika ZDA in da obstaja tudi nevarnost morebitnega zamrzovanja računov ruskih bank v tej državi. Po mnenju Katasonova bi morala Rusija krepiti državne rezerve v zlatu.

Vodstvo ruske države je sicer naklonjeno ideji »dedolarizacije«, vendar verjame, da bi to morali storiti postopoma. Vladimir Putin je denimo maja 2018 namignil, da ves svet trguje z nafto v dolarjih in se ni mogoče temu stabilno odpovedati kar čez noč.

Leta 2017 je največji delež v državnih rezervah Rusije zasedal ravno dolar (45,8%), delež zlata pa je znašal le 17,3%, družbo jima delajo še evro, britanski funt in nekatere druge valute. Kot je znano, Rusija sicer krepi svoje zlate rezerve, ki so danes ocenjene na okrog 77 milijard dolarjev.

Ampak …

Toda Konstantin Koriščenko, nekdanji namestnik guvernerja ruske centralne banke in profesor Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in državno upravo (RAHNiGS) opozarja, da je krepitev državnih rezerv zgolj v zlatu neizvedljiv in nepraktičen pristop v pogojih sodobnega finančnega in poslovnega sveta, ki je bistveno drugačen od časov nekdanje Sovjetske zveze, ki je res imela močne rezerve v zlatu.

Po eni strani je zlata premalo za vse potrebe državnih rezerv in ga je skoraj nemogoče zakupiti na tujih trgih. Po drugi strani Koriščenko prikaže praktičen primer, ko so zelo prav prišle rezerve v drugih valutah: po uvedbi sankcij so morala ruska podjetja in banke leta 2014 in 2015 zmanjšati svoje dolgove za 170 milijonov dolarjev, kar jim je uspelo z nakupom dolarjev pri ruski centralni banki. Če bi Rusija imela le zlato, bi se morala najprej zgoditi zapletena prodaja zlata v tujini v zameno za dolarje, zlatih rezerv pa je bilo takrat v Rusiji dvakrat manj v primerjavi s terjatvami upnikov.

Dolar je ugoden za večino kupcev nafte, kovin, plina in žita, ravno to pa so tisti artikli, ki jih Rusija močno izvaža. Z dolarjem se že tradicionalno trguje na surovinskih trgih, ki so najbolj prisotni v ZDA in Veliki Britaniji, velja za relativno stabilno in zanesljivo valuto. Tako na primer tudi generalni direktor Gazprom Nefta Aleksander Djukov pravi, da bi imela podjetja s pretvarjanjem transakcij v druge valute namesto dolarja samo dodatne stroške. Zahodni kupci bi se takšnemu pristopu izogibali, ker bi bil zanje nepraktičen, prehod na popolne brezdolarske posle z nafto kratkoročno ni mogoč.

Takšnemu mnenju se pridružuje docentka Inštituta za poslovanje in poslovno administracijo RAHNiGS Galina Kuznjecova in dodaja: tudi pri poslovanju v drugih valutah bi se cene v osnovi ravnale po tem, kako artikel kotira na borzah v dolarjih, torej bi s pretvarjanjem v druge valute ustvarjali samo dodatne stroške.

Kaj pa evro, juan?

Največje možnosti za nedolarske posle so najbrž prisotne pri ruski prodaji plina v Evropo, ki bi jo bilo mogoče prenesti v evre. Plin se prodaja po neposrednih pogodbah s kupci iz Evrope po fiksnih cenah in nič ne ovira prenosa na poslovanje v evrih. Obstajajo sporazumi o trgovini z nacionalnimi valutami med Rusijo in Belorusijo, Kirgizijo, Tadžikistanom in državami BRICS.

Če bi želela ruska podjetja poslovati v drugih nacionalnih valutah, pa postane to zaradi odpiranja računov na bankah v tujini in dodatnih konverzij precej bolj zapletena naloga, predvsem za manjša podjetja. Ko je diamantni gigant Alrosa pred kratkim prodal pošiljko diamantov Kitajski, je dobil juane na svoj račun na ruski banki v Šanghaju, potem pa jih je ta banka pretvorila v rublje. Rusija tako posluje le z državami, s katerimi ima velik pretok blaga, takšne finančne operacije pa so ugodnejše za velika podjetja.

»Vlade ne morejo prisiliti zasebnih podjetij, da izberejo valuto. Dolar in evro potrebujejo vsi. Veliko vprašanje pa je, kdo potrebuje razne 'tugrike',« pravi Kuznjecova. Predstavila je resničen primer ruskega podjetja, ki je prodalo bodečo žico za uzbekistansko valuto: to podjetje je moralo za takšen posel najprej odpreti račun v uzbekistanski banki, nato pa se je izkazalo, da izvoznega prihodka niti ne more kar prosto prenesti nazaj iz Uzbekistana v Rusijo.

Narod še vedno zaupa dolarjem

Najtežje pa bi se dolarjem odpovedali običajni ruski državljani, ki še danes hranijo »zelence« za črne dni, so prepričani pri Argumentih i faktih. Analitik investicijske družbe Finam Aleksej Korenjev zatrjuje, da bi vsi poskusi omejevanja dostopa do dolarjev privedli le do razcveta črnega trga in povečane korupcije.

Sicer večina Rusov varčuje v rubljih zaradi večjih donosov na depozite, a se je ob padcu vrednosti rublja aprila in avgusta povečalo zanimanje tudi za varčevanje v tujih valutah. Nekdo, ki je kupil dolarje januarja, je sedaj glede na rublje že zaslužil 19-20%, po drugi strani so se obrestne mere za rublje zmanjšale. Po besedah Korenjeva so poleg dolarjev in rubljev lahko zanimivi tudi japonski jeni, kitajski juani pa bi lahko prinesli izgubo, saj utegne Kitajska devalvirati svojo valuto v trgovinski vojni z ZDA.

Spomnimo, da se o morebitnem ruskem odpovedovanju dolarju govori že nekaj časa. Pisali smo že, da je ruski minister za industrijo in trgovino govoril o prehodu na nacionalne valute pri poslovanju z mnogimi državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, vodilni ruski bankir pa je predlagal poseben načrt za »osvobajanje« od dolarja.

Preberite še: Ruski bankir pripravil načrt za "osvoboditev" od dolarja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.