10 težko prevedljivih ruskih frazemov za prave poznavalce Rusije

1. Górje lúkovoje (dobesedno »gorje čebulno«)

Izraz označuje jokanje in jamranje zaradi nečesa nepomembnega, za prazen nič. Kot da bi se držali kot vreča krompirja samo zato, ker se vam je polilo mleko.

2. Gluhája tetérja (gluhi ruševec)

Ruševec (rus. teterja) je prikupna ptica iz družine koconogih kur, na račun katere se Rusi tradicionalno ponorčujejo, ko neka oseba po mnogih urah še vedno ni vstala in spila kave ali je tisti dan na splošno počasna in neodzivna – v slovenščini rečemo, da se tak človek »vleče kot mokra vrana«.

3. Gvózd' prográmmy (žebelj programa)

Ta oseba na javni prireditvi ne potolče svojega ugleda, kot bi morda lahko sklepali iz žeblja. V resnici je »žebelj programa« tista oseba, ki je glavna zvezda na dogodku, najbolj znano ime, ki ga vsi obiskovalci nestrpno pričakujejo in bo pribilo piko na i odlični prireditvi.

4. Vot gdjé sobáka zarýta! (Tukaj je pokopan pes!)

Besede imajo enak pomen kot »v tem grmu tiči zajec« v slovenščini – s tem Rusom poudarijo, da so ugotovili, kakšne skrite namene ima v resnici neka oseba, kakšen je njen pravi obraz.

5. V sóročke rodít'sja (roditi se v srajci)

To je ruska inačica frazema »biti rojen pod srečno zvezdo«, označuje torej osebo, ki ima v življenju veliko sreče. Oseba, ki »se rodi v srajci«, ni nujno »rojena s srebrno žlico«, saj ne gre nujno za premoženje, ampak predvsem za to, da ga v življenju spremlja sreča. Frazem ima mistične korenine v starejši kulturi in izvira iz podobe otroka, ki pride iz maternice s posteljico.

6. Galópom po Evrópam (galopirati po Evropah)

Evropa je tu v množini, kar namiguje na zaničljivo rabo, češ kot da je za Rusa vsa Evropa eno in isto.

Najprej zgodovinski izvor: Da »galopirajo po Evropah«, so v 19. stoletju zaničljivo govorili revni Rusi o bogatejših rojakih, ki so hoteli s čim krajšimi potovanji videti vse in užiti vsak drobec katerekoli tuje kulture. V času ruske monarhije sta bila Ruski imperij in Evropa precej prepletena, številni preprosti ljudje pa so že takrat, podobno kot danes, stalno verjeli v napihnjene zgodbe, kako se v tujini samo cedita med in mleko.

Danes pa »galopirati po Evropah« pomeni delati nekaj zelo na hitro, ker želite narediti preveč stvari naenkrat v prekratkem času.

7. Ne výnosi sor iz izbý (Ne prinašaj prepirov iz domače hiše)

Ne spodobi se, da razpravljate ali se kregate z drugimi o vaših osebnih sporih, ki se njih nikakor ne tičejo. Ali kot rečemo v slovenščini: »Ne perite umazanega perila pri drugih.«

8. Vodít’ za nós (voditi za nos)

Enak frazem imamo v slovenščini, pomeni pa zavajanje.

9. Čur menjá (Bogpomagaj!)

Čur menja je ruska različica vzklika Bogpomagaj!, s katero Rusi odganjajo nesrečo ali zle duhove (ali zle ljudi, nesrečo, NLP-je, odvisno, za katerega Rusa gre) oziroma se branijo nečesa kot hudič kriza. Beseda izvira iz staroruskega božanstva Čur, boga domačega ognjišča.

Sodobni ruski otroci pogosto rečejo »čur«, da dajo nečemu posebno »magično« moč, češ če si rekel »čur«, tega ni mogoče razveljaviti. »Čur, jaz pa že ne!« («Чур не я!») na primer vzklikne otrok, ki med igro noče priznati, da se ga je drug otrok dotaknil in zdaj on lovi.

10. Délo v šljápe (stvar je v klobuku)

To človek običajno reče v situaciji, ko že ve, da je zmagal, še preden se je neka tekma ali borba sploh začela. Oziroma takrat, ko veš, da ti nekaj ne bo predstavljalo težav in boš neko stvar zlahka obvladal.

Preberite še: So ruski lopovi »hitri« ali »zviti«?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.