Glasovi in fraze, po katerih Rusi takoj ugotovijo, da niste naravni govorec ruščine

Ste bili že kdaj v situaciji, ko ste v tujem jeziku rekli nekaj zelo preprostega, ampak naravni govorec nikakor ni razumel, kaj ste želeli povedati? Takšni primeri so značilni za vse jezike, gre za subtilne razlike, na katere naše misli, jezik ali ušesa niso vajeni in včasih privedejo do nerodnosti v komunikaciji. Poglejmo si nekaj tipičnih težav tujcev pri prakticiranju ruščine.

Glasovi

Mehki soglasniki, Ё, Ю, Я

Tudi če znate pravilno reči »Privjet!«, takoj sledi še »Menja zovut …« (roko na srce, pravi Rus se v realnih situacijah redko predstavi z »Moje ime je …«). Tole je skoraj vedno trd oreh za angleško govoreče študente, ki so komaj začeli spoznavati skrivnostne zvoke ruskega jezika.

Ruščina ima »mehke« in »trde« soglasnike, odvisno od tega, katera črka je zraven. Mehki soglasniki na primer vedno pridejo na vrsto pred samoglasniki ja, jo, je, ju, i (я, ё, е, ю, и) ter pred mehkim znakom (ь), trdi pa pred a, o, u, è ter y (a, о, у, э, ы).

Ko rečemo »menja zovut«, se »n« in »ja« (я) zlijeta skupaj, skorajda se združita v en zvok »nja«. Nekateri tujci delajo med njima (»n-ja«), s čimer je takoj razkrinkano njihovo »tujstvo«. K temu nas lahko zavede tudi ustaljeno prečrkovanje v besedah, kot je »menja«. Če bi radi to izgovorili prav, mora biti prvi soglasnik mehak, nato pa se mu »a« samo pridruži zraven – »men'a zovut«. Jezika ne pritisnete naprej, ampak samo navzdol. [Tudi o izgovorjavi črke »e«, ki je zaradi t. i. »ikanja« bližje črki »i«, bi lahko govorili, a vas sedaj ne bomo mučili še s tem, op. prev.]

Podobna je tudi zgodba pri ë in ю (e, ju) v besedah, kot sta ljublju (»l'ub'u«) in Ljoša (»L'oša«).

Mnogim tujcem je precej težko ugotoviti razliko med, denimo, trdim [D] in mehkim [D'], trdim [L] in mehkim [L'] in tako dalje. To razliko lahko slišite v tem videoposnetku. Včasih je mehke soglasnike lažje izgovoriti na začetku ali sredi besede, na primer L' v imenu Lena (»L'ena«). Poskusite ustvariti enak zvok na koncu besede »bol'« (bolečina).

Trdi soglasniki in Ы

Nenaravni govorci ruščine so lahko zmedeni že takoj, ko ugledajo črko ы (y, trdi i, jery). S temi videi se boste morda lažje navadili izgovarjati to besedo, ki zveni tako, kot da bi vas nekdo pošteno udaril v trebuh.

Naravni govorci angleščine imajo precej težav tudi z r-jem (na srečo je vsaj tu Slovanom malce prizaneseno, op. prev.).

Besede z -NN-

Če vidite besede, kot sta dlinnyj (dolg) ali strannyj (čuden), morate vsak N malo podvojiti. V besedi dlinnyj poskusite reči [dlin-nyj], brez da bi izpustili drugi N.

Ъ

Svoja zgodba je tudi trdi znak Ъ, ki se običajno uporablja za ločevanje. Tako je med drugim v besedi подъезд – podjezd (dostop; prostor s stopniščem v stanovanjskem bloku). Tukaj ne omehčate črke D pred e-jem in ne izgovorite »pod'ezd«, temveč rečete »podjezd«. To razliko naredi trdi znak.

Fraze in besede

Ena tipična napaka, po kateri boste izpadli kot tujec, je nepravilna raba dovršnih in nedovršnih glagolov.

Naravni govorci angleščine se morajo na pamet učiti vseh vrst situacij, v katerih je ustrezen dovršnik oziroma nedovršnik. (Slovenci pa morate imeti v mislih, da ruščina ne predvideva rabe dovršnih glagolov v sedanjiku, temveč le v pretekliku ali prihodnjiku. V slovenščini na primer rečemo: »Vsak dan kupim kruh.« Ustrezen ruski prevod je »Ja každyj den' pokupaju hleb« (in ne npr. »kuplju«), torej dobesedno »vsak dan kupujem kruh«. »Ja kuplju« v dovršni obliki je že takoj prihodnjik in pomeni »Kupil bom.« [op. prev.])

Drugačna raba dovršnika in nedovršnika se pozna tudi v primeru, da vas nekdo prosi: »Kupi vodo, prosim.« (»Kupi vody, požalujsta.«) V ruščini izpade čudno, če nazaj rečete samo: »Bom.« (»Ja budu.«) Pravilno je, da uporabite isti glagol v dovršni obliki in rečete: »Ja kuplju«. (= »Bom kupil.«).

Kupi, požalujsta, konf'et. (Prosim, kupi bombone.)

Horošo, ja kuplju. (V redu, bom kupil.)

Est' in skrivnost imetja

V pogovorni ruščini se glagol imeti neposredno ne pojavlja, temveč se uporablja »U menja est' …« (dobesedno »pri meni je …«). Poleg tega se »est'« uporabi le takrat, kadar govorec želi posebej poudariti, da ima tisto stvar.

»Jutri imam pouk.« - »U menja zavtra urok.« Tudi če tale »est'« (glagol biti) uporabite: »U menja zavtra est' urok,« vas bodo zagotovo razumeli, ne bo pa to zvenelo tako »rusko«.

Če ne želite poudariti, da nekaj imate, lahko tale »est'« mirno izpuščate pri pojmih in nepredmetnih zadevah (razpoloženje, vprašanja, misli, naloge) oziroma dogodkih (koncerti, ure). Pri fizičnih predmetih uporabimo »u menja est'«, ko nekaj prvič predstavimo: »U menja est' sestra.« - »Imam sestro.« Če govorite o zadevi, o kateri ste prej že kaj rekli, pa sedaj poveste samo kakšno lastnost, mirno izpustite »est'«: »U menja bol'šoj dom.« - »Imam veliko hišo.«

Tožilnik ali rodilnik?

Ruščina postane posebej zvita v povedih, kot je »Ja hoču vodu.« (»Hočem vodo.«) V bistvu smo na tole naleteli že višje, ko smo se pogovarjali o nakupu vode, samo nismo še tega omenili. Uporaba tožilnika se zdi logična in v večini situacij je tudi edina primerna. Toda pri tekočinah in drugih neštevnih snoveh, pri katerih najpogosteje izrazimo količino in ne število – »Ja hoču stakan vody.« (»Hočem kozarec vode.«) se tale voda spreobrne v rodilnik – »Ja hoču vody.« (dobesedno »Hočem vode.«). Rusi pogovorno pogosto izpustijo tudi »Ja hoču« in rečejo samo »vody« (dobesedno: »vode«).

Razrešimo še en dvom: tudi ruščina ima, za razliko od angleščine, dvojno zanikanje, enako kot slovenščina. Torej: »Nikoli nisem bil v Avstraliji.« - »Ja nikogda ne byl v Avstralii.«

Tako, tole je nekaj takšnih očitnih primerov, a nikar ne obupajte. Tudi če boste še kdaj v ruščini naredili kakšno tipično napako tujcev, izkoristite to v pogovoru z Rusi v svoj prid, naj bo to vaš šarm. Sčasoma se boste zvitorepih ruskih zvokov in slovnice že navadili!

Preberite še: Zakaj je ruščina tako zahtevna za tujce?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.