Die Presse: ZDA blokirajo ruske energetske projekte v Evropi

Združene države Amerike pritiskajo na evropske države, da blokirajo plinske sporazume z Rusijo in prekličejo svoje projekte, piše avstrijski časopis Die Presse.

Kot primer navajajo sporazum med avstrijsko družbo OMV in ruskim Gazpromom. Po načrtih bi OMV v zameno za sodelovanje pri izkoriščanju plina v Sibiriji ruski družbi odstopil aktive svoje hčerinske družbe na Norveškem. Vendar se je izkazalo, da norveške oblasti niso razpoložene, da bi Gazprom izkoriščal nafto v njihovih vodah, piše Die Presse.

»Maksimalni delež, ki ga lahko dobi Rusija, je četrtina družbe OMV Norge. Po dogovoru z Gazpromom morajo Avstrijci preostanek kompenzirati z denarjem. Z denarjem pa v OMV ni tako preprosto,« pišejo avtorji prispevka.

Ampak zakaj so sploh Norvežani nasprotovali? V najvišjih krogih rusko-evropskega plinskega posla so prepričani, da poznajo razlog in da ima ta zelo malo zveze z avstrijskim koncernom. OMV se je znašla sredi geopolitičnega konflikta, je za avstrijski časopis izjavil vodilni menedžer ene od plinskih družb, ki je želel ostati anonimen. Po njegovih besedah gre za konflikt, ki spominja na čase hladne vojne.

Potem ko so na začetku aprila v Sankt Peterburgu razglasili, da so dosegli dogovor o zamenjavi aktivov, so ZDA pritisnile na Norveško, in to osebno na ministra energetike Torda Andrea Lina, pišejo Avstrijci.

Vir je izjavil, da se niso Združene države vmešavale zgolj v posle OMV. Washington naj bi izvajal »izredne aktivnosti na vseh nivojih« v Evropi, s čimer poskuša blokirati plinske sporazume med evropskimi državami in Rusijo, kar med drugim potrjujejo ljudje, ki so bili vključeni v pogovore o Severnem toku-2.

»Danska se pritožuje, da se je našla v brezizhodni situaciji, ker nima nič proti širjenju plinovoda, vendar ne želi izzvazi nezadovoljstva Washingtona. Na Poljskem se, nasprotno, ZDA ni potrebno niti truditi,« pišejo v članku.

Vendar se utegne zgoditi, da konzorcij petih evropskih koncernov, med katerimi je tudi OMV, morda ne bo uspel ustanoviti skupnega podjetja z Gazpromom za izgradnjo plinovoda Severni tok-2 zaradi pritožbe poljske protimonopolne službe.

Ameriška intervencija se je zgodila ravno v času prvih dostav ameriškega plina v Evropo, kar umešča dogajanje v kontekst novega boja za tržne deleže, je sklep avstrijskega časopisa.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.