En pas, ena pot: Prvi vlak iz Kitajske odpotoval proti Belorusiji

Nova železniška proga, ki bo dolga 9.900 kilometrov, je bila zasnovana kot eden od najpomembnejših prometnih koridorjev med Kitajsko in Evropo, piše portal Vzgljad.

Prvi vlak v Belorusijo pelje 41 zabojnikov s kitajskimi izdelki, potovanje pa bo trajalo dva tedna, poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na South Morning Post.

Prvi tovorni vlak z blagom iz Rusije je preko nove železniške proge v kitajsko mesto Ganzhou v vzhodni provinci Jiangxi prispel 24. aprila.

Tovorni vlaki že vozijo tudi do Madrida in v London. Vožnja traja 18 dni, do nemškega pristanišča Duisburg pa dva tedna. Med prečkanjem mej ni treba vedno opraviti carinskega pregleda.

Putin je nastopil kot enakopravni partner Kitajske v Veliki Evraziji

Po poročanju portala Vesti.ru, kjer citirajo besede Dmitrija Kiseljova za televizijsko postajo Rossija 1, bosta čez Rusijo vodili najmanj dve poti omenjene pobude, pod katero se je podpisal kitajski predsednik Ši Džinping. 15. maja se je na Kitajskem končal ogromni mednarodni forum o novi kitajski Svilni cesti, na katerem je sodelovalo kar 29 predsednikov in premierjev iz Evrope in Azije, med njimi tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

“Tiste, ki želijo sodelovati v imenu rasti gospodarstva – proizvodnje in trgovine – vabijo, naj se jim pridružijo, od Kitajske pa bodo prejeli ogromne investicije. Skupni znesek naj bi po oceni Kitajske do leta 2030 znašal 3 bilijone dolarjev! To je skoraj enako kot letni proračun ZDA. Za ta denar namerava Kitajska dobiti priložnost za nadaljnjo rast, v Aziji pa kupiti mir in tišino, saj se tisti, ki trguje, ne vojskuje. Poleg tega gre za investicije v skladu s kitajskim pogledom, natančneje po Konfuciju, pri katerem sta želena ideala ravnotežje in harmonija, ne pa diktat in zasedba,“ pišejo Vesti.ru.

Avtor članka še piše, da tudi nova kitajska Svilnata pot, tako kot nekdanja, ki se je spreminjala v skladu z geopolitičnim kontekstom, nima natančno določenih poti, prav tako še ni jasnih zemljevidov. Vendar pa se je Kitajska odločila, da bo v eno mrežo spravila vse projekte, ki že delujejo v Evraziji in je zato predlagala šest koridorjev.

Šli bodo v Mongolijo in Rusijo. Novi Evrazijski most bo povezal Tihi ocean in Atlantik in tudi tukaj bo šel del poti skozi Rusijo. Še eden bo vodil v srednjo in zahodno Azijo. Do Perzijskega zaliva. Drugi v Pakistan, Bangladeš, Indijo, Mjanmar. In še šesti na Indokitajski polotok. Ločena pot bo šla po morju.

“Gledamo samo, kaj počne Putin. Ne zavedamo se, kaj je naprej proti vzhodu”

Koridorji seveda ne bodo obšli Rusije, preko katere bosta vodili vsaj dve poti. Moskva in Peking sta se že dogovorila za združitev potenciala Svilne ceste in Evrazijske gospodarske skupnosti. Rusija je predlagala, da je treba vključiti tudi Severno morsko pot, še eno prometno arterijo.

Kritiki pravijo, da projekt vsebuje preveč vrzeli in protislovij in da se vlaki iz Evrope zaenkrat vračajo na pol prazni.

V naši anketi smo vas spraševali, zakaj je bila Rusija med prvimi, ki je podprla kitajsko pobudo En pas, ena cesta (OBOR). 66,23 % vas je odgovorilo, da zato, ker gre za projekt povezovanja Evrazije na transparenten in enakopraven način, slabih 30 % vas meni, da zato, ker gre za geopolitični projekt, ki spodkopava ameriško dominacijo, slabe 4 % pa se vas je odločilo za odgovor, da je vse skupaj samo papirnati tiger in da je Rusija zraven, ker ima rada megalomanske projekte, ne glede na to, ali bodo na koncu zaživeli ali ne.

V tokratni anketi vas sprašujemo, ali ameriški in drugi mediji pretiravajo glede srečanja med Trumpom in Lavrovom? Vabljeni k sodelovanju.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.