Nenadna izolacija Katarja: Terorizem ali jeza zaradi večje naklonjenosti Iranu?

Katar, majhna arabska država na obali Perzijskega zaliva (površina 11.586 km², 2.4 mio preb.), je 5. junija pritegnil pozornost vsega sveta. Šest držav, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Egipt, Jemen, Maldivi in začasna libijska vlada, je pretrgalo vse odnose z Doho.

Katar so obtožili, da podpira teroristične skupine (Islamska država, Al-Kaida in Muslimanska bratovščina) in izvaja destabilizacijo bližnjevzhodne regije. Savdska Arabija, ZAE in Bahrajn so dali Katarcem na voljo dva tedna, da zapustijo omenjene države. Savdska Arabija je zaprla kopensko mejo s Katarjem, iz katerega omenjene države pozivajo svoje državljane. Napovedana je bila prekinitev zračnega in pomorskega prometa. Na katarskem zunanjem ministrstvu so obtožbe označili za neutemeljene in izjavili, da obžalujejo dejanja držav.

Iranski dejavnik

Napad na majhen, vendar bogat Katar je povezan z zaostrenimi nasprotji med Savdsko Arabijo in Iranom, pojasnjuje Grigorij Kosač, profesor na katedri za sodobni Vzhod na Ruski državni humanistični univerzi. Savdijci smatrajo Teheran za glavno zlo Bližnjega vzhoda in stremijo k ustanovitvi zveze arabskih držav, ki bi se zoperstavile iranski grožnji.

Katar je po mnenju strokovnjaka vodil neodvisno politiko, kar je imelo svojo ceno. "Nedavne izjave katarskega emirja Tamima o tem, da je Iran pomembna regionalna država in da je potrebno upoštevati njegovo vlogo, so v savdski prestolnici obsodili," je za RBTH dejal Grigorij Kosač.

Katarski emir Tamim bin Hamad al-Thani na vrhu Južne Amerike in arabskih držav, Riad, 11. november 2015. Vir: Reuters

Uradna Doha je kasneje izjave emirja označila za lažne, venar se jeza Savdijcev s tem ni umirila, še posebej zato, ker po besedah Antona Mardasova, vodje oddelka za raziskovanje bližnjevzhodnih konfliktov na Inštitutu za inovativni razvoj, Katar zares sodeluje z Iranom, med drugim tudi v Siriji, kjer se državi dogovarjata o izmenjavi ujetnikov med šiiti in suniti (Iran je pretežno šiitska država, v regiji prevladujejo pretežno sunitske, op. ur.).

Svojo vlogo je odigral tudi obisk Donalda Trumpa v Riadu 24. maja, ko je predsednik ZDA izrazil popolno podporo kraljevini z izjavo, da je Iran glavna grožnja za Bližnji vzhod. "Ta obisk je seveda navdihnil savdsko elito in ji dal novo upanje," pojasnjuje Kosač. Savdijci so se zato kmalu po ameriškem obisku odločili napasti nepokorni emirat.

Težavni odnosi z Moskvo

Zgodovina odnosov med Moskvo in Doho ni preprosta. Leta 2004 so agentje ruskih specialnih služb ubili Zelimhana Jandarbijeva, enega od vodij čečenskih separatistov, ki se je skrival v Katarju. Dva sodelavca tajnih služb je katarska oblast obsodila na dosmrtni zapor, vendar sta se lahko po dolgih pogajanjih vrnila v Rusijo.

Novembra 2011 je prišlo do novega škandala, ko so cariniki na letališču v Dohi pretepli ruskega veleposlanika Vladimirja Titorenka. Mediji so ta dogodek povezovali z nasprotji med Rusijo in Katarjem v Siriji, kjer Moskva podpira režim, Doha pa opozicijo. Po tem dogodku je Rusija znižala raven diplomatskih odnosov s Katarjem.

Poleg razhajanj v zvezi s Sirijo, si Rusija in Katar predstavljata konkurenco tudi na trgu naravnega plina. Obstajajo domneve, da je vojna v Siriji izbruhnila zato, ker je ruski zaveznik Asad blokiral načrte, da bi čez državo položili plinovod, po katerem bi Evropa dobivala katarski plin.

Večina strokovnjakov te teorije ne podpira. Mihail Krutihin, strokovnjak za naftni trg, je v članku za Forbes pojasnil, da se Katarju iz ekonomskih razlogov ne splača čez Sirijo vleči odseka plinovoda, ki bi vodil v Evropo. "Vsi projekti, ki predvidevajo dobavljanje katarskega plina v Evropo po kopnem, so ekonomsko gledano na izgubi v primerjavi z dobavo utekočinjenega plina po morju," piše Krutihin.

Diplomatsko območje v prestolnici Doha, 21. marec 2013. Vir: Reuters

Nikogar ni treba podpreti

Ne glede na to, kako težavni so rusko-katarski odnosi, tudi s katarskim glavnim nasprotnikom v regiji, Savdsko Arabijo, niso nič boljši. "V Rusiji so na splošno težavni odnosi z zalivskimi državami," pravi Anton Madrasov, "se pa trenutno trudimo te odnose izboljšati." Madrasov meni, da se v takšnih pogojih nima smisla na postavljati na nobeno stran v konfliktu, ki se je to ne tiče.

Tudi Grigorij Kosač zagovarja takšno stališče. Po njegovem mnenju je za Moskvo najpomembnejše to, da razhajanja ne bi pripeljala do resnih nihanj na trgu naftnih derivatov, ostalo pa je ne zanima.

Trenutno Rusija ravna točno tako. Predstavnik za stike z javnostjo ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da se Rusija ne namerava vmešavati v notranje zadeve Zaliva in izrazil upanje, da se bo situacija rešila po mirni poti. Obtožb Katarja o podpiranju terorizma ni želel komentirati.

Bližnji vzhod je vedno bil in ostaja poligon velikih sil

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.