22. junij 1941: Kaj je Stalin zares vedel?

Stalin je bil večkrat obveščen o gradnji utrjenih objektov na vzhodni meji Nemčije. Še 1. avgusta 1940 je ljudski komisar za notranje zadeve ZSSR Lavrentij Berija sporočil Stalinu informacije tajnih agentov, da Nemci na meji s Sovjetsko zvezo gradijo začasne in trajne utrjene objekte.

Druga sporočila so se nanašala neposredno na obveščevalne podatke, ki so pričali o pripravah Nemčije na vojno s Sovjetsko zvezo.

Generalštab Rdeče armade je Stalina oktobra 1940 obvestil, da nemške čete prihajajo na Finsko. Tajni agentje so sporočali, da Nemčija in Italija v Romuniji uspešno organizirata močne formacije za ofenzivno na sprednje levo krilo ZSSR, v ta namen pa so se italijanske čete premeščale na nove pozicije. Po zaključku premeščanja bi bili obe krili sovjetske vojske v veliki nevarnosti že od samega začetka vojskovanja.

Iz Londona in Bukarešte

Sovjetski veleposlanik v Veliki Britaniji Ivan Majski je 26. februarja 1941 sporočil, da po informacijah iz čeških krogov Nemci intenzivno gradijo utrjene objekte na nemško-sovjetski meji.

V posameznih enotah na nemško-sovjetski meji so novembra 1940 delili majhne žepne nemško-ruske slovarje z enakim spiskom izrazov, kot so jih vsebovali nemško-češki slovarji, ki so jih delili v nemških enotah pred okupacijo Češkoslovaške.

Pooblaščeni diplomatski predstavnik ZSSR v Romuniji Anatolij Lavrentjev je 16. aprila Stalinu sporočil, da je svetovalec pri francoski misiji Spitzmüller v pogovoru s sekretarjem vlade ZSSR Mihajlovim povedal, da se nemške čete zbirajo v Moldaviji. Te informacije je potrdil tudi polkovnik Seven, francoski vojaški ataše, ki je prisostvoval temu pogovoru.

Nemci so na Finskem in Švedskem izvajali velike priprave na vojno. Seven je prihod švedskega vojnega atašeja v Bukarešto povezal neposredno s pripravami na vojno. Po njegovih dognanjih je skupina romunskih oficirjev, ki je na poziv nemškega generalštaba obiskala Nemčijo, opravila pogovore o prihajajoči vojni v ZSSR. Seven je na osnovi podatkov, pridobljenih iz drugih virov, menil, da je vojna neizbežna.

Datum ni bil znan

Vsi so vedeli, da je vojna neizbežna. Organi državne varnosti so prejeli in prenesli Stalinu informacijo, da je Hitler zasnoval operacijo Barbarossa in izdal ukaz o neposredni pripravi na vojno, vendar ni bilo znano, kdaj naj bi bil načrt tudi izvršen.

Organi državne varnosti so večkrat napovedali datum napada na ZSSR, vendar je bila napoved vsakič drugačna. Stalin je seveda po petem, šestem poročilu o novem datumu začetka vojne prenehal verjeti tem informacijam.

Za njega je bila po vsemu sodeč najverjetnejša možnost ta, da se bo Nemčija spustila v vojno z njimi po zmagi nad Anglijo. Drugačnega razvoja dogodkov niti ni pričakoval.

Stalin je razumel, da Hitler za vojno z Anglijo potrebuje žito in nafto, torej tiste proizvode, ki jih je prejemal od ZSSR. Enostavnejše je bilo še naprej dobavljati te dobrine v imenu miru in ne začenjati vojnih dejanj. Pomirjujoče je delovalo tudi reguliranje odnosov z Japonsko, ki je bila nemška zaveznica. Kot je znano, sta sovjetski in japonski minister za zunanje zadeve 13. aprila 1941 v Moskvi podpisala petletni pakt o nevtralnosti.

Politično vodstvo Sovjetske zveze je poskušalo na vsak način prestaviti začetek vojne. Glavni razlog je bil v tem, da se Rdeča armada na ozemlju evropskega dela ZSSR ni uspela dovolj modernizirati. Kasneje je Stalin rekel premierju Velike Britanije Winstonu Churchillu, da je Sovjetski zvezi ostalo le še pol leta miru.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.