Na današnji dan, 4. avgusta: "Bakreni punt" v Moskvi

Ernst Lissner, Bakreni punt pri rezidenci Kolomenskoje leta 1662, olje na platno. Državni muzej Kolomenskoje, Moskva, Rusija.

Ernst Lissner, Bakreni punt pri rezidenci Kolomenskoje leta 1662, olje na platno. Državni muzej Kolomenskoje, Moskva, Rusija.

Global Look Press
Bakreni kovanci za vojno s Poljsko so povzročili katastrofo v carski Rusiji.

Zaradi denarnih reform vlade carja Alekseja Mihajloviča, ki je želel pokriti financiranje vojske med drugo severno vojno proti Poljski, je prišlo do močnega poslabšanja ruskega gospodarstva.

Leta 1654 se je ruska vlada odločila za izdajanje velikih količin bakrenega denarja in ga po vrednosti izenačila s srebrom. Do leta 1660 se je država srečevala z izgubo vrednosti denarja, hiperinflacijo in poplavo ponarejenega denarja. "Finančna katastrofa" je prizadela skoraj vse sloje prebivalstva, še zlasti tistega v manjših trgih.

V noči na 25. avgust 1662 so po celem mestu razobesili črne sezname s seznami krivcev za vse ekonomske posledice. Tistega dne se je zjutraj začel t. i. bakreni punt, ki je trajal do popoldneva. V vstaji je sodelovalo do 10.000 ljudi, ki so se odpravili do carjeve rezidence Kolomenskoje, da bi zahtevali predajo "izdajalcev" in obnovo normalnega gospodarskega stanja.

Dokler do Kolomenskega, se je že sestavila carjeva vojska, ki je čakala na boj proti upornikom. Na carjev ukaz so vojaki napadli množico. Skoraj 1.000 ljudi so pobili, obesili ali utopili v reki Moskvi.

Bakreni punt je zelo prestrašil vladne uradnike. Eno leto pozneje so bakrene kovance ukinili.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke