Sovjetski piloti so šli na Berlin z letali Il-4.
RIA NovostiSprejeli izziv
Poznega avgustovskega večera je z otokov Zahodnoestonskega arhipelaga 15 sovjetskih bombnikov DB-3 in Il-4 poletelo proti Berlinu. To je bilo 7. avgusta 1941, bil je 47. dan vojne med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sovjetski bombniki so morali preleteti 1.765 km nad sovražnikovim ozemljem in dobro organizirano protiletalsko obrambo, da bi odvrgli bombe v samo srce Tretjega rajha.
Rdeča armada, ki se je umikala več kot mesec dni, je z velikimi napori branila Smolensk in Kijev, medtem ko so nemška letala 21. julija že bombardirala Moskvo. Göring, ki je bil seznanjen z velikimi izgubami, ki jih je utrpelo letalstvo Sovjetske zveze in s pasivnostjo Britancev, je samozavestno izjavil, da »na nemško prestolnico ne bo padla niti ena bomba.« Da sovjetskega letalstva še ne gre odpisati, so lahko sovražniku in celemu svetu dokazale le eksplozije sovjetskih bomb v Berlinu.
Da bi letala DB-3 lahko poletela do Berlina in nazaj na maksimalni višini, so z njih sneli oklep. Podaljšati so morali tudi kratke vzletne steze, ki so bile namenjene lovcem.
Let z otoka Ezel (Sarema) preko Svinemündeja, do Szeczina in naprej do Berlina je trajal 7 ur. Da bi se izognili protiletalski obrambi, so piloti morali ohranjati višino 7.000 m, kjer je temperatura zraka znašala od – 35 do – 40 stopinj Celzija. Na takšni višini so morali piloti ves čas nositi maske s kisikom. Goriva je bilo ravno dovolj, zato bi posadka, ki bi skrenila s poti, bila v nevarnosti, da se ne vrne več domov.
Sanje o bombardiranju Reichstaga
Za Nemce v globokem zaledju je bil napad sovjetskih bombnikov popolnoma nepričakovan. Nemčija je živela mirno in sproščeno. Da se nekje daleč dogaja vojna, so občutili le vojaki in vojna industrija. Obstajajo podatki o tem, da naj bi sile protiletalske obrambe sicer odkrile letala, vendar so mislili, da so nemška, pa so jih napotili k najbližjemu letališču.
Berlin je bombardiralo samo 5 do 15 letal. Zaradi aktivnosti protiletalske obrambe in pomanjkanja goriva so ostala letala delovala na periferiji mesta, vendar so posadke odlično opravile tudi to nalogo. Pozno ponoči je radijski operater na enem od letal Vasilij Krotenko oznanil: »Sem v Berlinu! Naloga opravljena. Vračamo se v bazo!«
Napad je v mestu povzročil požare in paniko. Sovjetska letala DB-3 so tudi z velike višine uspela zadeti cilje v dobro osvetljenem mestu. Luči so se ugasnile komaj minuto po začetku napada.
Pisatelj in vojni dopisnik Nikolaj Mihajlovski, ki je sodeloval v tem dogajanju, je svoje doživljanje opisal z naslednjimi besedami:
»Naši cilji so tovarne Siemens-Schuckert, piloti pa sanjajo o tem, da bodo zadeli Reichstag ali Kanclerijo. Vanja Rudakov je nepremično stal zraven mitraljeza. Roke Preobraženskega so zmrzovale na volanu. Ampak to ni nič strašnega. Glavno je, da smo blizu cilja. Naše sanje so, da prispemo tja za vsako ceno. In tu smo! Z višine 7 km se dobro vidi osvetljeno mesto. Posuto je s tisočerimi svetlečimi pikami, razprostira se kot pajek. Ne pričakujejo nas. Sliši se navigatorjev glas: »Smo nad ciljem!«. Letalo drhti in počasi poskakuje. V kabino se prebija značilen vojn po izstreljenih nabojih. Težke bombe padajo proti zemlji.«
»To so Britanci«
Ne glede na to, da so skupaj z bombami odvrgli tudi letake, je nemško poveljstvo poskušalo prikriti dejstvo, da so na nebu sovjetska letala. Nemške radijske postaje so dogodek predstavile kot neuspešen poskus 150 britanskih letal, da se prebijejo do Berlina. Po besedah nemških medijev se je uspelo prebiti zgolj nekaj letal, od katerih naj bi jih 6 celo sestrelili. Požare naj bi povzročila ravno ta sestreljena letala. V resnici so sovjetski piloti v misiji izgubili samo eno letalo. Britansko vojno letalstvo je demantiralo prisotnost svojih letal na nebu iznad Berlina. Britanci so namreč že januarja istega leta popolnoma prenehali z bombardiranji. Takrat so tudi izvedeli, da Tretji rajh reorganizira svoje letalstvo za napad na vzhod.
Sovjetski Informbiro je 8. avgusta vse državljane seznanil, da je bombardiranje Moskve 22. in 24. julija, v katerem je umrlo na stotine ljudi, maščevalno. Člani posadke poveljniškega letala pod poveljem poklovnika Preobraženskega so prejeli odlikovanja in nazive herojev Sovjetske zveze. Stalin je podpisal ukaz, da se vsakemu članu posadke odredi nagrada v višini 2.000 rubljev. To je bilo štirikrat več od navadne nagrade za uspešno bombardiranje.
Kasnejše bombne misije niso bile tako uspešne. Element presenečenja se je lahko izkoristilo samo enkrat. Do 5. septembra so piloti, ki so leteli iz Estonije in okolice Leningrada, izvedli še 9 poletov, v katerih je sodelovalo 86 letal, odvrženo je bilo 21 ton bomb, z ognjem protiletalskih topov pa je bilo sestreljenih 18 letal.
Takšni leti so zahtevali izredne fizične in psihične napore. Včasih so piloti že ob samem prihodu na letališče izgubljali nadzor, oči so se jim zapirale od utrujenosti. Letala so včasih strmoglavljala nekaj sto metrov proč od vzletne steze. Tako se je na primer ponesrečila posadka kapetana Nikolaja Daškovskega.
Napadi so se prenehali potem, ko so se 7. septembra začele bitke za Zahodnoestonske otoke. Toda že tekom naslednje nemške ofenzive julija 1942, so prebivalci nemške prestolnice ponovno nad sabo ugledali letala z rdečimi zvezdami na krilih.
Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.