Nosilno vozilo Sojuz-2.1a z Lomonosovim, satelita Aist-2D in SamSat-218 na izstrelitveni ploščadi vesoljskega centra Vostočni.
Igor Agejenko/RIA NovostiNovi ruski center za polete v vesolje bo prevzel vse izstrelitve, ki jih je država doslej opravljala iz kazahstanskega Bajkonurja. Vostočni so gradili štiri leta, nahaja pa se v zakotni ruski regiji Amur (6000 km vzhodno od Moskve), za katero sta značilna ostro podnebje in nizka gostota prebivalstva (2,2 prebivalca na km2).
Odločitev za gradnjo novega vesoljskega centra so sprejeli v letu 2007, ko je postalo očitno, da bi nadaljnja raba zastarele infrastruktura v Kazahstanu iz časa Sovjetske zveze, potrebovala znatno investicijo. Rusija se je odločila, da velika vlaganja na ozemlju druge države nimajo smisla, poleg tega so jim uporabo Bajkonurja tudi zaračunavali: letna najemnina in cena izvedbe nalog je znašala približno 225 milijonov ameriških dolarjev. Vendar je tudi cena kozmodroma Vostočni visoka in je ocenjena na 6 – 10 milijard dolarjev, ki jih bo Rusija porabila za izgradnjo celotnega kompleksa in pripadajoče infrastrukture.
Naprava za izstrelitev raket Sojuz-2.1a med vgradnjo na izstrelitveni ploščadi kozmodroma Vostočni, 23. aprila 2016. Avtor: Igor Agejenko/RIA Novosti
Znesek je tako visok, ker je vsa potrebna infrastruktura zgrajena popolnoma na novo. Izvedba spominja na velikansko gradnjo v Sibiriji za časa Sovjetske zveze, ki so jo zaznamovali prekoračeni roki, stavke delavcev in kriminalistične preiskave, ob tem pa stroge obsodbe predsednika Putina na račun gradbenikov.
Dopisnik TASS-a se je odpravil v Amursko regijo, da bi izvedel, kako je novo izstrelišče na ruskem Daljnem vzhodu spremenilo življenje navadnih ljudi.
Kozmodrom Vostočni se nahaja v bližini dveh za tujce zaprtih manjših mest, ki ju je mogoče obiskati le z lokalnim dovoljenjem za prebivanje ali posebno dovolilnico za vstop. Uglegorsk obstaja že od pradavnih časov, gradnja mesta Ciolkovski pa še ni zaključena. V bistvu sta se obe mesti v eno združili pred dvema letoma, tako da danes obstaja le še Ciolkovski, vendar gradnja ceste, ki ju bo povezala, še ni dokončana. Prebivalci, ki niso vajeni novega imena, za mesto še vedno uporabljajo ime Uglegorsk, ki se je ohranil iz sovjetskih časov.
Leta 1996 je bil v bližini Uglegorska zgrajen prvi vesoljski center. Po okrožju, v katerem se nahaja, so ga poimenovali Svobodni, vanj pa so premestili nekatere izstrelitve, ki so jih sicer opravljali v Bajkonurju. Izbira območja ni naključna. V okrožju Svobodni je bila namreč od leta 1969 nastanjena strateška raketna enota. Da bi odvrnili pozornost od gradnje objektov za izstreljevanje balističnih raket, so najbližje mesto poimenovali Uglegorsk (ugol v ruščini pomeni premog), čeprav premoga tam niso nikoli pridobivali, naselje pa je s tem pridobilo status zaprtega mesta.
Strateške raketne sile so leta 1994 na tem območju sicer opustili, a vojska je dve leti kasneje začela z delom na kozmodromu Svobodni. V desetletju delovanja so iz kozmodroma izstrelili pet satelitov; enega ruskega in štiri tuje (ameriškega, švedskeha in dva izraelskega).
Uglegorsk krasi grafit z upodobitvijo prvega poleta v vesolje, ki ga je opravil kozmonavt Jurij Gagarin. Avtor: Juri Smitjuk/TASS
Vesoljski center Svobodni je svoja vrata zaprl leta 2007, ko so začeli graditi kozmodrom Vostočni, ki je po načrtih dvakrat večji od predhodnika. Uglegorsk še naprej ostaja zaprto mesto s 6000 prebivalci, od katerih so skoraj vsi zaposleni v vesoljskem programu ali z njim povezanih storitvah.
Po izjavah Dmitrija Tetentkina, namestnika predsednika vlade v Amurski regiji, so lokalne oblasti zahtevale vključitev Uglegorska v zvezni program Ruske vesoljske agencije za razvoj vesoljskih centrov med letoma 2016 – 2025. Načrti vključujejo izgradnjo plinovodov, prenovo 33 stanovanjskih stavb, ureditev 20 kilometrov cestišč in gradnjo športnih objektov. Poleg tega bo mesto dobilo kulturni kompleks z moderno knjižnico in centrom za otroke. Potrebovali bodo tudi šole in vrtce.
Vrhunskim strokovnjakom bodo v Ciolkovskem dodeljena stanovanja, v mestu pa bo domovalo 20.000 prebivalcev. Za zdaj je naselje videti bolj kot nova soseska in ne mesto. Kljub temu se strokovnjaki sem zgrinjajo iz Bajkonurja in velikih ruskih mest.
»Po rodu sem iz Leningrada [staro sovjetsko ime za Sankt Peterburg], kjer sem delal kot sistemski inženir, leta 2013 pa sem se odločil za spremembo, zato sem se preselil v Ciolkovski,« je pred vrati svojega novega doma povedal Jevgenij Kovalenko, projektni vodja za posebne gradbene tehnologije. »Preden je bilo mesto zgrajeno, je bilo tu le nekdanje vojaško vzletišče za helikopterje sredi zapuščene tajge. Prvo zimo smo živeli v prikolicah na vzletišču.«
Novo mesto Ciolkovski. Vir: Igor Agejenko/TASS
Danes v Ciolkovskem stojijo štiri večnadstropne stavbe in trgovina, mesto pa je z avtobusom povezano z raketnim izstreliščem. V samo nekaj minutah lahko obiskovalec prehodi celo mesto, ali se odpravi na sprehod do stadiona. Športu namenjajo posebno pozornost, zato bodo v bližini novih hiš kmalu zrasla tri nogometna igrišča in kolesarske steze, jeseni pa bodo odprli tudi otroško igrišče na prostem z bazenom.
Prvič objavljeno v ruščini v TASSu.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.