Ruski znanstveniki so razvili polietilenske vsadke

Ekipa znanstvenikov iz Nacionalne raziskovalno-tehnološke univerze MISiS je razvila vsadke, ki posnemajo strukturo kostnega tkiva. Ti bodo nadomestili pomanjkljivosti v ploščatih kosteh – lopaticah, lobanji in medeničnih kosteh – saj bodo zapolnjevali tista področja, na katerih zaradi poškodbe ali raka ni kostnega tkiva.

Vsadki so izdelani iz visoko molekularnega polietilena, bio- kompatibilnega materiala, ki se trenutno v medicini uporablja zelo pogosto. Za omenjene vsadke je značilno, da jih sestavljata dva sloja. Kot v primeru organskih kosti je tudi zunanji sloj vsadka maksimalno vzdržljiv in odporen na zunanje vplive. Skozi porozni sloj prodirajo krvne žile in tkiva, kar vsadkom omogoča, da se hitro integrirajo v telo pacienta.

Polietilenske kosti

“Večina vsadkov je sestavljenih bodisi zgolj iz poroznega sloja bodisi samo iz trdnega. Zaradi tega je nemogoče doseči popolno funkcionalnost vsadka,“ je pojasnil eden od razvojih inženirjev, doktor fizikalnih in matematičnih znanosti Fjodor Senatov. “Porozni vsadki so podobni po strukturi, najsi gre za keramiko ali pa za polimer. Dejstvo je, da večina uporabljenih tehnoloških pristopov ne omogoča istočasnega ustvarjanja tako porozne kot prožne strukture, ki je odporna na razpoke. Prav v tem pa je prednost našega dizajna.”

Visoko molekularni polietilen je prilagodljiv, kar kirurgu omogoča, da vsadek obdeluje in reže med samo operacijo. “To je mogoče potrebno, če imamo opravka z zelo poškodovanim kostnim tkivom, ki ga ni bilo mogoče jasno določiti na posnetku MRI ali CT,“ je pojasnil Senatov. “Namesto, da bi skrajšali kost zaradi vsadka, je boljše skrajšati vsadek, kost pa maksimalno ohraniti.«

Poleg tega zunanji sloj trde strukture vsebuje antibiotike, s pomočjo katerih se preprečuje razvoj infekcije po operaciji. V notranji porozni sloj vstavljajo pacientove celice kostnega mozga, kar pospeši vključevanje vsadka v tkivo.

Vsadek brez komplikacij

“Že omenjene inovativne karakteristike omogočajo, da se po operaciji drastično zmanjša število gnojno-septičnih zapletov. Na ta način bo mogoče precej zmanjšati stroške zdravljenja bolnika v času rehabilitacije,“ je pojasnil doktor Mihail Kiseljovski, ki je eden od razvojnih inženirjev.

Omenjeni vsadki so že uspešno opravili vrsto predkliničnih testov. Vsadek so tako že uspešno vstavili v kostne defekte laboratorijskih miši in podgan. Klinične preiskave se bodo začele šele po zaključku celotnega cikla predkliničnih raziskav, kar utegne trajati približno pet let.

Po zaključku kliničnih raziskav bo Državni zavod za medicinske preparate izdelal pilotno serijo vsadkov, ki jih bodo brezplačno dobile veterinarske klinike.

V vmesnem času nameravajo znanstveniki vložiti več patentnih prijav, v načrtu pa imajo tudi pridobitev mednarodnega patenta. Vsadki bodo najprej dostopni na ruskem tržišču, kjer vlada visoko povpraševanje: v državi na leto opravijo kar 60 000 operacij zamenjave pomanjkljivih ploščatih kosti.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.