Leta 1837 je ruski vojaški kapetan Dmitrij Zagriažski narisal skice gosenic in na Ministrstvo za finance prijavil patent za svoj »voz z ravno verižno mehansko gosenico«. Patent je dobil, toda njegov izum proizvajalcev takrat ni zanimal, zato je bil leta 1839 patent ukinjen. Veliko pozneje, leta 1877, je ruski kmet in izumitelj samouk Fjodor Blinov dokončal tisto, česar ni storil Žargiažski in ustvaril vagon, ki se je premikal s pomočjo gosenic. Izum je dal zeleno luč za proizvodnjo traktorjev in na pozneje tudi tankov.
Vir: ITAR-TASS
Izum železniškega vagona na električni pogon je bil predpogoj za transportno revolucijo, ki je spodbudila razvoj mest in industrijskih središč. Vse skupaj se je začelo v letih 1874-76, ko je Fjodor Pirotski izvedel vrsto eksperimentov za prenos elektrike na daljavo, pri čemer je uporabil eno tirnico za direktni prevodnik in drugo za obratni prevodnik. Električni motor, ki je bil oddaljen en kilometer od pogonskega vira, je deloval. Nekaj let pozneje je izvedel eksperiment na stranski progi v bližini Sestrorecka. V vagonu je bilo 40 ljudi. Prvo tramvajsko progo na električni pogon so odprli šele leta 1881 na obrobju na Berlina, na podlagi del ruskega izumitelja.
Vir: ITAR-TASS
Aleksander Poniatov, študent očeta ruskega letalstva Nikolaja Žukovskega, je v Združenih državah ustanovil podjetje Ampex, v katerem je delal v 50. letih 20. stoletja. Podjetje je uspešno proizvajalo prvi kvalitetni snemalnik video signalov. Ampex je ohranil vodilno vlogo na trgu profesionalnega magnetnega snemanja videoposnetkov za več kot pol stoletja. Tudi globalni velikani elektronike so morali uporabiti Poniatove patente, da so izdelovali svojo domačo video opremo.
Vir: ITAR-TASS
Profesor fizike Aleksander Popov je na predavanju na Univerzi v Sankt Peterburgu aprila 1885 razglasil izum sistema za brezžično komunikacijo in predstavil prvi radio na svetu. Vendar pa svojega dela ni mogel objaviti, ker je delal za vojaško ustanovo. Tisti čas je podobne eksperimente izvajal Italijan Guglielmo Marconi in objavil svoj članek leta 1897. Za razliko od Popova je Marconijev izum hitro postal komercializiran, zato se na Zahodu še danes prepirajo, kdo je zares prvi izumil radio.
Vir: Getty Images/Fotobank
Igor Sikorski je še eden ruski izumitelj, ki je svoje potenciale v celoti uresničil v tujini. Leta 1910 je ustvaril prototip naprave, ki jo je poganjal rotor in se je uspešno dvignil od tal. Leta 1912 je ustvaril prvi hidroplan, zatem pa še prvo letalo z več motorji. Po ruski revoluciji leta 1917 je bil primoran pobegniti v ZDA, kjer je ustanovil svoje podjetje, Sikorsky Aero Engineering Company, s pomočjo donacije izjemnega ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova. Sikorskijev prvi eksperimentalni helikopter, izdelan v Združenih državah, se je od tal dvignil septembra 1939. Njegove zamisli za stroj, ki so več kot pol stoletja veljale za klasično obliko helikopterja, ima skoraj 95% helikopterjev po vsem svetu. Leta 1942 je Sikorski izumil tudi helikopter za dve osebi.
Vir: ITAR-TASS
Danes lahko gledamo televizijo po zaslugi ruskega fizika Aleksandra Stoletova, ki je konec 80. let 19. stoletja preko vrste eksperimentov postavil teoretične temelje fotoelektričnega učinka. Fotoelektrični učinek predstavlja temelj za proizvodnjo sončnih celic, ki so danes v široki uporabi. Stoletov je ustvaril prvo sončno celico na temelju zunanjega fotoelektričnega učinka, ob tem pa je razkril proporcionalnost med intenziteto svetlobe in induciranim tokom.
Vir: Getty Images/Fotobank
Električnega omrežja ne more biti brez transformatorjev. Izumila, sestavila in zagnala sta jih ruski električni inženir Pavel Jabločkov in fizik Ivan Usagin. Rešitev, ki se je zapisala v zgodovinske knjige kot »distribucija luči«, je Jabločkov izdelal sredi 70. let 19. stoletja. Rešitev, ki je bila sestavljena iz transformatorja in kondenzatorja, so pokazali na sejmih v Parizu in Sankt Peterburgu, in že leta 1882 sta izumitelja Lucien Gaulard in Josiah Willard Gibbs v Franciji patentirala z odprtim jedrom.
Vir: PhotoXPress
Kulturni mlečni izdelki so se sicer pojavili že pred mnogo stoletji, a je bil ruski znanstvenik Mečnikov tisti, ki je prvi postavil teorijo o njihovem pozitivnem vplivu na življenjsko dobo. Davnega leta 1910 je bil mnenja, da mora oseba za dolgo življenje uživati fermentirane mlečne izdelke, ki zavirajo trohnenje v črevesju. Dokazal je, da je imela Bolgarija največ ljudi z dolgo življenjsko dobo, verjame pa se, da se je jogurt rodil ravno na območju današnje Bolgarije, saj so mleko in fermente prvič mešali v antični Trakiji.
Vir: Getty Images/Fotobank
Vladimir Zvorkin je še eden ruski izumitelj, ki je s svojimi izumi debitiral v Združenih državah Amerike. Prišel je na idejo o glavnem izumu 20. stoletja – elektronski televiziji. V ZDA je leta 1923 prijavil patent za televizijo. Šest let pozneje je razvil kinoskop, visoko-vakuumski televizijski sprejemnik, dve leti pozneje pa je ustvaril prvo oddajno napravo, ki jo je poimenoval ikonoskop.
Vir: Getty Images/Fotobank
Današnjega življenja si ne bi mogli zamisliti brez avtomobila, teh pa ne bi bilo mogoče uporabljati brez goriva. Razbijanje omogoča pridobivanje goriva iz tistih delov nafte, ki so težki ali imajo visoko vrelišče. S pomočjo tega postopka lahko proizvajamo ogromne količine goriva, ki ga porabljajo sodobni avtomobili. Postopek omogoča, da se v gorivo predela 70% surove nafte, medtem ko običajne metode destilacije omogočajo zgolj 10-20%. Metodo razbijanja nafte je prvi izumil ruski inženir Vladimir Suhov, ki je leta 1891 ustvaril tudi prvo enoto za industrijsko razbijanje nafte.
Vir: Getty Images/Fotobank
Težko si predstavljamo sodobno gospodarstvo brez sintetičnega kavčuka. Gumo, ki jo je ustvaril človek, najpogosteje uporabljamo za vozila, kolesa in letala. Umetni kavčuk se uporablja tudi pri proizvodnji pečatov, izolacije, medicinskih naprav in mnoge druge stvari. Prav tako so neprecenljive pri proizvodnji trdih raketnih goriv. Prva komercialno uspešna oblika umetne gume je bil polibutadienski kavčuk, ki je bil narejen po metodi ruskega kemika Sergeja Lebedjeva. Prve vzorce sintetičnega kavčuka je pridobil leta 1910. Njegovo delo Raziskave polimerizacije bietilenskih ogljikovodikov, natisnjeno leta 1913, je postavilo temelje umetni sintetični gumi za komercialne namene.
Vir: Getty Images/Fotobank
Andrej Vlasenko je upravljal posest v Tverski provinci. Leta 1868 je izumil prvi žitni kombajn na svetu, ki mu je rekel »žanjec-mlatilec«. Večinoma je bil iz lesa in vlekli so ga trije konji. Stroj je imel kapaciteto dvajsetih kmetov 19. stoletja. Vlasenko je zgradil dva stroja – vsakega sta poganjala dva konja, imela pa sta skupnega upravljalca, ki je delal vrsto let delal na posestnikovih poljih v Tverski provinci. Šele desetletje pozneje so ameriški časniki poročali o izredni novici, da so v Kaliforniji zgradili kombajn, ki so mu časnikarji rekli »kombajn«. V smislu principov delovanja je bil prvi ameriški kombajn podoben stroju Vlasenka, a ga je poganjalo 24 mul in ga je vozilo sedem upravljalcev.
Vir: Getty Images/Fotobank
Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
