»Odštekani« sovjetski projekti: znanstvena fantastika ali fantastična znanost?

Sovjetskim znanstvenikom ni manjkalo revolucionarnih idej, vendar je bila njihova izvedljivost precej zahteven posel. Pod pritiskom hladne vojne so (uspešno, pa tudi neuspešno) izvedli mnoge projekte v poskusih nadvlade nad sovražnikom – Združenimi državami Amerike.

Posamezni znanstveni in vojni programi sovjetskega obdobje so aktualni še danes. Celo najbolj ambiciozne ideje, kot so lasersko in zvočno orožje, danes postajajo resničnost.

Na srečo (ali nesrečo) so posamezne izjemno ekscentrične projekte zaustavili in jih za vedno opustili. RBTH predstavlja nekaj najbolj ekstremnih projektov, katere so sovjetski znanstveniki bili pripravljeni uresničiti za to, da sovražnika držijo v stalnem strahu.

Radijska zveza z možgani

Bernard Kažinski. Vir: arhiv

Ruski elektroinženir Bernard Kažinski si je leta 1923 izmislil poseben koncept »možganskega radia« t. j. transformacije možganskih impulzov v signale, ki bi jih lahko prenašali na velikih razdaljah. Na to temo je predaval po Evropi in Severni Ameriki, vmes pa širil idejo o tem, da so človeška bitja žive radijske postaje, ki lahko oddajajo in sprejemajo signale. Sovjetske oblasti so njegov projekt podprle.

Kažinski je leta 1924 v Moskvi izvršil prva testiranja. Njegov cilj je bil, da s pomočjo nizke frekvence vpliva na pse tako, da s kupa knjig vzamejo določeno knjigo in jo odnesejo članom komisije v sosednji sobi. Eksperiment je bil uspešen, vendar so psi kasneje nehali slediti ukazom.

Za projekt so izvedele tuje tajne službe, ki jih je začela zanimati ideja o vplivanju na človeško mišljenje s pomočjo radijskih valov. Kažinski je po nekaterih trditvah sam zaustavil projekt, čeprav je vanj verjel. Nekateri drugi znanstveniki so sprejeli njegov koncept, čeprav nikoli ni pokazal prave funkcionalnosti. Projekt je na koncu končal v arhivih, ker je bil drag in ni napredoval.

Bojni krti

„Bojni krt”. Vir: arhiv

Stroj, ki koplje podzemne kanale skozi zemljo in stene, ni samo plod domišljije piscev znanstvene fantastike. Na to idejo so prišli tudi sovjetski znanstveniki. Takšen stroj bi lahko uničeval sovražne podzemne objekte in infrastrukturo ter vznemirjal sovražnika.

Prvi koncept tovrstnega stroja se je pojavil v Moskvi v začetku 20. stoletja zahvaljujoč inženirju Petru Raskazovu, ki na žalost ni živel dovolj dolgo, da bi videl utelešenje svojega projekta, saj je bil ubit leta 1904. Je pa projekt ponovno zaživel tekom 30-ih let.

Različni viri navajajo, da je sovjetski inženir Aleksander Trebeljevski pridobil nemške načrte tako imenovane »subterine« (podzemne samohodne naprave) in jih kasneje ob podpori oblasti uporabil za izgradnjo prvega prototipa vrtalne naprave za vrtanje podzemnih rovov. »Subterina« je bila predvidena za kopanje rudnikov, postavljanje kablov in geološke raziskave. Delo na projektu je bilo sicer za dolga leta zaustavljeno, saj so sovjetske oblasti dale prednost drugim iniciativam.

Ideja je ponovno zaživela v 60-ih, ko jo je podprl takratni vodja ZSSR Nikita Hruščov, vendar je bila to državna skrivnost, ki so jo varovali celo bolj od jedrskega programa. Na Krimu so zgradili posebno tovarno za proizvodnjo podzemnih samohodnih naprav.

Znanstveniki so si zamislili modifikacijo naprave z mnogimi nenavadnimi možnostmi in jo poimenovali »bojni krt«. Dolga je bila 35 m in je delovala na jedrski pogon. Razvila je lahko hitrost do 7 km/h, nosila je lahko 5 članov posadke in največ 15 vojakov.

Prvo testiranje, ki je bilo izvedeno leta 1964 na Uralu, je bilo izredno uspešno. Stroj se je prebil skozi planino kot nož skozi maslo in uničil maketo sovražnikovega bunkerja. Na žalost se je pri drugem testiranju nekaj zalomilo – »krt« je eksplodiral in vsi člani posadke so izginili. Vzrok nesreče je državna skrivnost, je pa znano, da so bila vsa nadaljnja testiranja odložena, dokler ni Leonid Brežnjev ob prevzemu oblasti projekt dokončno ustavil. Brežnjev je namenil veliko večjo pozornost raziskovanju vesolja.

Podnebno orožje

Podnebno orožje – resničnost ali fantazija? Vir: Aleksej Buškin, RIA Novosti

V šestdesetih letih 20. stoletja so mnoge države poskušale razviti metode, s katerimi bi lahko vplivale na podnebje in vremenske okoliščine. Sovjeti so menili, da bi jim možnost nadziranja vremenskih pojavov prinesla ogromno prednost pred sovražnikom, zato so se znanstveniki precej ukvarjali s to idejo.

Dodatno motivacijo jim je predstavljal podatek, da tudi Američani delajo na podobnem projektu. Pri Združenih narodih so leta 1977 sprejeli uradni odlok o prepovedi orožja, ki bi lahko vplivalo na spreminjanje podnebja, vendar so ZDA in Sovjetska zveza nadaljevale z raziskovanji in postavile meteorološke sisteme, ki, glede na nekatere vire, lahko vplivajo na procese v ionosferi (sloj Zemljine atmosfere, ki je ioniziran med sončnim in kozmičnim sevanjem).

V 80-ih so odprli Ruski laboratorij za raziskovanje ionosfere pod imenom Multifunkcijski sistem SURA. Ta sistem je v mnogem podoben ameriškemu HAARP (High Frequency Active Auroral Research Program). V tistem času so ljudje, ki so živeli v bližini, na nebu opažali nenavadne plamene in rdeče krogle, ki so se premikale po zraku. Uradna razlaga teh pojavov je bilo sproščanje plazme med poskusi v laboratoriju. Mnogi znanstveniki so bili sicer mnenja, da so govorice o podnebnem orožju popolnoma neosnovane.

Nadzor zračnih valov: Ruski sistemi elektronskega vojskovanja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.