Orožje za posebne operacije: Diverzantski minomet 2B25 Gall

defendingrussia.ru/Wikipedia.org
Ko govorimo o ročnem orožju, dušilci niso več nobena novost, saj lahko njihovo vsakodnevno uporabo spremljamo v protiterorističnih operacijah posebnih enot. Nekoliko bolj nenavadna je uporaba dušilcev pri minometih...

Izdelava »tihega« minometa se v precejšnji meri razlikuje od izdelave običajnega tovrstnega orožja. Posedovanje takšnega artilerijskega sredstva, ki lahko z 82-milimetrskimi granatami zasuje presenečenega sovraga je vsekakor zanimiva za pripadnike posebnih enot.

Nepogrešljivo sredstvo v bojnih operacijah

 Minomet 2B25 Gall je razvilo rusko podjetje CNII Burevestnik,izvirni koncept tega orožja pa je bil zasnovan na podlagi natančne analize izkušenj sovjetske operacije v Afganistanu. Ugotovljeno je bilo, da imajo minometi še danes izredno velik pomen v bojnih operacijah, pri katerih je treba presenetiti nasprotnika. Minomete so precej uspešno uporabljale tako enote specnaza [enote za posebno delovanje, op. prev.], kot gverilske skupine afganistanskih mudžahidov med svojimi »šok« napadi na nasprotnika. Lahkotnost transportiranja, enostavnost uporabe in vzdrževanja ter relativno visoka kadenca (20 in več granat v minuti) so elementi, ki odlikujejo minomet.

 Desantne enote sovjetske vojske so minomete pogosto uporabljale kot osnovno sredstvo ognjene podpore, orožje pa je bilo prisotno v vsakem vodu (po en ali dva kosa). Desantni bataljoni so imeli navadno celo baterijo težkih 120-milimetrskih minometov 2B11 Sani. Znan je primer, ko je nek bataljon, ki se je nahajal v sestavi 56. desantne brigade, tako intenzivno uporabljal minometno orožje, da podpira težke artilerije  in zračnih sil sploh ni bila potrebna.

Minomet specializiran za diverzantske operacije

Prvi minomet z dušilcem so sovjeti izdelali davnega leta 1981, ko je tovarna GINAP izdelala eksperimentalni minomet kalibra 60 mm. Od ostalih se je razlikoval po obliki osnovne cevi in podstavka. Ne glede na sijajno idejo pa projekt ni bil realiziran do konca, na kar je bil tudi ukinjen. Šele leta 2011 je rusko podjetje Burevestnik predstavilo svojo verzijo minometa, tokrat kalibra 82 mm. Orožje je bilo narejeno za potrebe mobilnih diverzantskih skupin. Nastal je 2B25 Gall.

Poleg kompaktnosti je ključna prednost tega minometa granata 3VO35E. Dušilni učinek se doseže z zapiranjem smodniških plinov, pri čemer se nevtralizirajo plamen, dim in zvok, ki nastanejo pri izstrelitvi granate. Posledično je nasprotniku težje določiti, od kod prihaja ogenj. Isti mehanizem uporablja tudi pištola PSS Vul, ki je narejena posebej za potrebe specialnih enot.

Naboj SP-4, ki se uporablja pri tej pištoli, deluje na podoben princip, kot artilerijska granata 3VO35E. V primeru pištole se lahko brez hrupa in prahu nevtralizira cilj na oddaljenosti 50 metrov, medtem ko je z minometom to mogoče na razdalji 300-400 m. Granata 3VO35E ima poleg tega precej zanimivo zunanjost.

Modernizacija predvideva široko paleto specializiranih nabojev

 Pred kratkim je bil predstavljen program modernizacije tega minometa. Strokovnjaki verjamejo, da bo poleg nadgradnje podstavka in transportnega mehanizma kmalu razvit tudi širok nabor minometnih granat z drugačnimi bojnimi glavami. Bojna uporaba moderniziranega Gall-a bo omogočila še lažjo uporabo v taktičnih mobilnih diverzantskih enotah, kar bo tem enotam dovolilo interveniranje iz neposredne bližine, od koder bo lažje zadeti cilj.

 Modernizacija bo zmanjšala tudi velikost moštva na vsega dva vojaka. Skupna masa 13 kg in kompaktnost bosta olajšali transport oz. prenašanje na ramenih. Podobna tehnika, ki jo uporabljajo evropske vojske, ima sicer podoben princip delovanja, vendar je znatno težja in uporablja slabša ubojna sredstva od 3VO35E. Gall je poleg tega mogoče v bojni položaj spraviti v manj kot 30 sekundah, kar je zelo pomembno za manjše enote komandosov, ki delujejo globoko v sovražnem ozemlju.   

 Vojaški inženirji, ki delajo na razvoju minometov pravijo, da bo razvoj granat, ki zmanjšujejo zvok, kmalu dosegel tudi težje artilerijske sisteme. Tehnično je tak razvoj vsekakor izvedljiv, vendar je vprašljiva taktična uporabnost takšne tehnologije, saj je le-ta namenjena ravno za potrebe posebnih mobilnih bojnih enot, ki opravljajo specializirane naloge, kot so napadi presenečenja ali ciljane likvidacije globoko v sovražnikovem ozemlju. Težko si je zamisliti, kako bi havbici, ki deluje na razdalji do 50 km od cilja, prav prišel dušilec.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke