Da bi lahko to bolj slikovito prikazali, lahko sistem primerjamo npr. s človeško auro, ki obdaja fizično telo človeka. To polje bo lahko učinkovito pokrilo območje do 2000 km izven ruskih meja, je izjavil Sergej Boev, generalni konstruktor Nacionalnega sistema za zgodnje opozarjanje pred raketnim napadom. Temelj pri oblikovanju tega med seboj povezanega radarskega polja bodo tvorile dvokoordinatne radarske postaje Kontejner, ki bodo lahko odkrivale lansiranje balističnih raket in ostalih aerodinamičnih objektov ne glede na vidljivost, hitrost ali višino leta.
Takšna postala lahko na izjemno velikih razdaljah odkrije vse, kar leti v atmosferi - letala, helikopterji, brezpilotna letala in manevrirne rakete. Slednje so še posebej nevarne, ker jih lahko lansirajo z različnih platform, prenašajo pa lahko tudi jedrske bojne konice. Vojna mornarica ZDA ima v svojem arzenalu manevrirne rakete Tomahavk s najnovejšo prilagoditvijo Block IV, ki lahko zadenejo premikajoče se cilje v velikosti avtomobila z razdalje 1700 km. Zgolj ta tehnični detajl narekuje resnost, s katero se je potrebno lotiti vzpostavljanja Nacionalnega strateškega sistema zgodnjega opozarjanja pred množičnimi raketnimi napadi.
Princip delovanja takšnega radarja, ki se uporablja v kompleksu Kontejner, je zasnovan za sposobnosti Zemljine ionosfere, da odbija elektromagnetne valove pod določenim kotom. Rezultat takšnega učinka je ta, da se usmerjeni elektromagnetni valovi reflektirajo na Zemljo, daleč preko horizonta in po isti poti se vračajo nazaj do radarske postaje. Takšen način oddajanja elektromagnetnih valov omogoča odkrivanje zračnih objektov na zelo velikih razdaljah. Vertikalna razdalja odkrivanja ciljev je omejena s plastjo ionosfere, ki se nahaja na višini 100 km in v tem primeru ni tako pomembna.
Za pokrivanje vertikalnega pasu atmosfere, vključno z vesoljem, obstaja "nadhorizontalna" radarska postaja Voronež, ki je primarno namenjena odkrivanju medcelinskih balističnih raket in vesoljskih objektov, kot so meteorji, asteroidi, itd. Ti zares ogromni radarji predstavljajo skelet kopenskega ešalona že omenjenega sistema za zgodnje odkrivanje. V kombinaciji in sodelovanju z "zahorizontalnimi" radarji tipa Kontejner in Podsolnuh bo Rusija postala absolutno vodilna v svetu pri vprašanju popolne vidljivosti zračno-vesoljskega prostora, ki se razteza okoli njenega teritorija.
Dimenzije radarske postaje so zares impresivne. Sestavljena je iz 10 stolpov, ki so visoki kot stanovanjske zgradbe z 10 nadstropji. Njen efektivni domet pokriva površino, ki se razteza od Arktike, preko skandinavskih držav, Poljske, Nemčije, bazena Sredozemskega morja, Turčije, Izraela in Sirije. Občutljivost radarja gre tako daleč, da balistične ali manevrirne rakete odkrije še isti trenutek, ko zapustijo tla.
Postavljanje takšnih radarskih postaj po obodu Ruske federacije bo učinkovito nasprotovali strategiji nenadnega visokonatančnega udara, ki vključuje uporabo velikega števila manevrirnih raket s ciljem uničiti ključne točke poveljevanja. Zanimivo je, da na drugi strani ZDA zaostajajo za Rusijo pri vprašanju razvoja takšnega sistema.
Sicer pa opisana tehnologija ni povsem nov izum. Že leta 1970 je takratna ZSSR zgradila 2 radarski postaji po podobni shemi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
