Glede na potrebne ukrepe za povečanje obrambnih sposobnosti Sirije je potrebno razumeti, da protizračna obramba predstavlja zapleten sistem, ki je sestavljen iz med seboj povezanih elementov, ki skupaj tvorijo "super-sistem" ali "sistem sistemov". Poleg raketnih sistemov so v tej sestavi tudi artilerija, sistemi za protielektronsko bojevanje in eskadrilja lovcev prestreznikov. Vse to je povezano s sistemi za odkrivanje in upravljanje, npr. z letečimi radarji in velikimi kopenskimi radarskimi postajami.
Mnogi od naštetih elementov se že nahajajo v sestavi sirske protizračne obrambe. V glavnem gre za tehniko sovjetskega izvora, ki je bila s pomočjo ruskih vojaških strokovnjakov posodobljena na višjo bojno raven. V kritičnem obdobju državljanske vojne je sirska vojska nadzirala le 10% vsega ozemlja, kar je privedlo do resne degradacije protizračne obrambe pred morebitnimi napadi iz zračnega prostora. Takšno situacijo je izkoristil Izrael, ki je v istem obdobju izvedel več kot 100 zračnih napadov na pozicije Hezbolaha.
Danes sirska vojska skupaj z zaveznicami obvladuje 6-krat večje ozemlje, največje teroristične skupine pa so uničene. Skupaj s kopenskimi operacijami je stekel tudi proces obnove sirskega sistema protizračne obrambe, ki je svoje napore pred nekaj dnevi potrdila tudi v praksi.
O bojni učinkovitosti
O visoki stopnji bojne učinkovitosti, ki so jo prikazali sirski vojaki, najbolje govori uradna statistika, ki jo je objavilo rusko obrambno ministrstvo. Sirija je uspela prestreči več kot 70 raket, kar predstavlja skoraj 70% učinkovitost.
Dodati je potrebno, da je raketni sistem S-200 Angara narejen za boj proti letalom in ne proti miniaturnim objektom, kot so rakete. "Ostali raketni sistemi, ki so bili izdelani še v času ZSSR, so prav tako pokazali visoko stopnjo učinkovitosti, ne glede na to, da so imeli zračni objekti relativno visoke hitrosti in majhno radarsko vidljivost," je izpostavil uradni predstavnik Ministrstva za obrambo RF Igor Konašenkov.
Ne glede na veliko moč protizračnih raket te predstavljajo le en del obrambnega sistema vojske neke države. Da bi lahko celoten sistem prikazal svojo učinkovitost, mora ta enakovredno vključevati tudi ostale elemente, sicer nadaljnja krepitev in posodobitev ni smiselna.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Sirska protizračna obramba se tako očitno namerava okrepiti z raketnimi sistemi S-300. Po vsem sodeč gre za najnaprednejše različice sistema S-300 PMU-2 Favorit. Sistem S-300 je sicer luč sveta ugledal leta 1997. Predstavlja univerzalni samohodni večkanalni raketni sistem, ki je namenjen obrambi najpomembnejših državnih in vojaških objektov ter pozicij pred množičnimi udari s sodobnimi letali, manevrirnimi in balističnimi raketami ter drugimi sredstvi. Sistem učinkovito deluje pri intenzivnem protielektronskem delovanju, ki ustvarja aktivne in pasivne motnje.
Za ta sistem so izdelali tudi novo raketo modela 45N6E2 s povečala razdaljo, na kateri lahko prestreže balistične rakete in aerodinamične cilje. Dobro usposobljene posadke lahko sovražnikom zadajo zares uničujoče udarce. Ta sistem lahko z 98% verjetnostjo prestreže in uniči cilj, podoben taktičnemu lovcu na razdalji do 200 km, balistične rakete pa lahko z isto verjetnostjo prestreže na razdalji do 40 km pri največji hitrosti ciljev do 2.800 m/s.
Iranske okrepitve
Sodeč po zadnjih informacijah je Islamska republika Iran že začela nameščati svoja sredstva protizračne obrambe na ozemlju Sirije. Če gre verjeti sporočilom iz ZDA in Izraela, je bil februarski napad na vojaške hangarje uperjen ravno proti iranskim instalacijam na območju sirske baze Tifor, kjer naj bi se skrivala brezpilotna letala in skrivni sistemi protizračne obrambe.
Če bi koalicija okrog ZDA, Velike Britanije in Francije zaostrila svoje delovanje v Siriji, bi lahko sirska in iranska protiletalska obramba skupaj začeli angažirati svoje kapacitete v celoti. V takšnih razmerah je iranska podpora neprecenljiva za preprečevanje strateške nadmoči zahodne koalicije. Znano je, da je iransko politično vodstvo že večkrat izrazilo podporo sirski vladi ter nastopalo kot nekakšen zvest prijatelj, ki se je pripravljen žrtvovati za obrambo sirskih zaveznikov.
Iranske sile in gardni korpus islamske revolucije posedujejo zavidljivo količino različnih tipov sistemov protizračne obrambe, tudi bojna letala MiG-29 in F-14 Tomcat. Tukaj so sodobni ruski sistemi, kot je Tor, pa sovjetski Kub, S-200, sistem velikega dometa S-300, originali in kopije ameriških protiletalskih sistemov Hawk/Improved Hawk, domači koncepti, analogni ruskemu sistemu Buk (sistem Raad) in S-300 Favorit (Bavar-373) z tisočerimi operativnimi raketami, ki se jih lahko uporabi kadarkoli. Moramo upoštevati, da iranska protizračna obramba sloni na vrsti sistemov s sovjetskim ali ruskim poreklom in se lahko s pomočjo ruskih specialistov dokaj lahko integrira v sirsko protizračno obrambo, s čimer slednjo še poveča in okrepi.
Preberite še: Kaj lahko ruska vojska izvleče iz sestreljenih ameriških raket iz Sirije?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
