Rakete H-101 imajo konvencionalno, H-102 pa taktično jedrsko bojno konico. Zelo težko jih je izslediti, saj letijo na precej nizki višini, ogrodje pa je narejeno iz kompozitnih materialov, ki zmanjšujejo radarsko odbojnost.
V članku na spletni strani Rossijske gazete je pojasnjeno, da je bila osnovna različica letal Tu-95 nujno potrebna modernizacije, ker so že po svojem konceptu zelo ranljiva pred sovražnikovo protiletalsko obrambo in prestreznimi lovci. Glavni cilj te modernizacije pa je omogočiti nošenje raket z zelo velikim dometom, s katerimi bi lahko letala napadal brez vstopanja v domet sovražnikove protiletalske obrambe. Te rakete so po konstrukciji in sposobnostih resen problem za katerokoli protiraketno obrambo na svetu.
Bombniki Tu-95 nimajo oborožitve v trupu letala, kot to velja pri nadzvočnih Tu-160, ampak na posebnih nosilcih pod krili. Pri H-101 in H-102 gre za klasične manevrirne projektile s podzvočno hitrostjo. Za dosego maksimalnega dometa 5000 km potrebujejo več ur letenja (motor lahko deluje skoraj 9 ur). To letalom Tu-95MS hipotetično omogoča raketne napade po celotni Evropi in celo dobrem delu ZDA brez izhoda iz ruskega zračnega prostora. S temi lastnostmi projektilov bodo posodobljeni ruski bombniki v bistvu dobili t.i. »globalni domet«.
Po poročanju omenjenega časnika je poveljnik ruskega strateškega letalstva v okviru zračno-vesoljskih sil Sergej Kobiljaš nedavno povedal, da bo globoka modernizacija »medvedov« Tu-95MS omogočala uporabo teh letal kar za nadaljnjih 45-50 let. Opremljeni so s čisto novo avioniko, napravami in pilotsko kabino, vključen je nov radioelektronski sistem, ki je vezan na razvoj perspektivnih navigacijskih sistemov in sredstev za bojevanje proti elektronskim motnjam. Bistveno razširjen je tudi nabor orožij na letalu, ki se lahko prilagajajo glede na vrsto naloge.
H-101/H-102 je manevrirna raketa razreda zrak-zrak, produkt specialistov konstruktorskega biroja Raduga, ki je bil zamišljen kot zamenjava za obstoječe sovjetske rakete H-55. Projekt za razvoj takšne rakete se je začel že v 90. letih prejšnjega stoletja, prva testiranja so se začela leta 1998, serijska proizvodnja leta 2002. Kljub temu teh raket ni bilo v oborožitvi ruske vojske vse do leta 2012. Različica H-101 ima konvencionalno razpršilno-rušilno bojno konico ekvivalenta 400 kilogramom TNT, H-102 pa termonuklearno bojno konico z močjo 0,25-1,0 megatone.
Rakete veljajo za zelo natančno orožje zaradi izpopolnjenega navigacijskega sistema. Specializirano britansko podjetje Jane's Information Group ocenjuje, da lahko H-102 zgrešijo cilj v razdalji do pičlih 20 metrov, H-102 pa 100 metrov – ko to primerjamo z močjo bojnih konic, gre za zanemarljivo odstopanje.
Preberite še: Usodne ruske manevrirne rakete H-101/H-102 za posodobljeno strateško letalstvo
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
