Misija ExoMars: Rusija in Evropa letos skupaj na rdeči planet

Letošnje leto nam bo postreglo kar z dvema vesoljskima misijama na Mars – ameriško Mars-2020 in ExoMars, skupnim programom Evropske vesoljske agencije (ESA) in Roskosmosa. Začetek slednje je napovedan za 25. julij 2020, ko bo z Bajkonurja poletela nosilna raketa Proton-M s pristajalnim modulom Kazačok, ki bo na površino rdečega planeta dostavil evropski rover Rosalind Flanklin.

Namen projekta ExoMars je preučevanje površine Marsa, njegove atmosfere in podnebja, poroča TASS. Glavna naloga rusko-evropske misije bo iskanje potencialnih znakov življenja na našem sosednjem planetu.

Dosedanji evropski misiji na Mars s pristajalnima moduloma Schiaparelli in Beagle-2 sta bili žal neuspešni. Beagle je sicer varno pristal, a z njim nato ni bilo mogoče vzpostaviti povezave. Težava naj bi se pojavila pri odvijanju njegovih sončnih baterij. Schiaparelli je zaradi sistemske napake v zadnji fazi spusta strmoglavil.

Prva izstrelitev ExoMars, 14. aprila 2016

Po trenutnih načrtih Ese in Roskosmosa bosta evropski rover Rosalind Franklin in ruski modul Kazačok letos poleti zapustila Zemljo in prispela na Mars marca 2021 (ameriško plovilo bo rdeči planet doseglo februarja 2021).

Tako Rosalind Franklin kot Kazačok sta opremljena z evropsko in rusko znanstveno opremo za geološke in kemijske raziskave. Kazačok je bil narejen na osnovi prejšnjega modula Schiaparelli. 80 % komponent zanj je izdelalo rusko podjetje Lavočkin, 20 % pa ESA. Lavočkin je izdelal tudi večino naprav pristajalnega sistema, medtem kot so se pri Esi ukvarjali z navigacijskimi, radarskimi in upravljavskimi komponentami. Po sedanjih načrtih bosta za pristajanje modula na Marsu uporabljena dva padala – eno se bo odprlo, ko bo modul potoval še z nadzvočno hitrostjo, drugo pa, ko bo upočasnil na podzvočno hitrost. Modul bo na koncu pristal na »nogah« in iztegnil rampo, po kateri se bo zapeljal rover na površje.

Rover bo nato začel opravljati več nalog. Spremljal bo podnebje, preučeval atmosfero, analiziral sevanje, iskal podzemne vodne vire in opravljal geofizične preiskave notranje strukture Marsa.

Znanstveniki upajo, da bo preučevanje vzorcev prsti in kamnin, ki jih bosta zbrala roverja, pomagalo najti odgovor na pomembno vprašanje o tem, ali je življenje na Marsu kadarkoli obstajalo.

Preberite še:

Dmitrij Rogozin: Rusija bo izdelala »dvigalo« do Lune

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.