Trije najnevarnejši ruski bojni vlaki

Od začetka prejšnjega stoletja naprej je ruska/sovjetska vojska na frontnih linijah uporabljala železniške kompozicije.

Vlak, oborožen z jedrsko raketo

Bojni železniški raketni sistem (BŽRK) Molodjec, razstavljen v Muzeju ruskih železnic na prostem blizu Sankt Peterburga

Aleksej Daničev/Sputnik

Najnevarnejši »vlak s topom« je bil (in je še zmeraj) železniški raketni kompleks BŽRK, opremljen z medcelinskimi balističnimi raketami RS-22, ki je križaril po Rusiji, prevažal bojni tovor iz kraja v kraj in bil v vsakem trenutku pripravljen, da ga usmeri v sovražnika.

Glavna prednost sistema BŽRK je bila možnost stalnega menjavanja lokacije jedrskega orožja, saj je Rusija tretja država na svetu po dolžini železniških prog. Njihova skupna dolžina je nekoliko daljša od 120.000 kilometrov. Ti vlaki so bili v arzenalu Sovjetske zveze vse do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in predstavljali neulovljiv cilj za zahodne satelite.

A celo takšno orožje je imelo svoje pomanjkljivosti.

Levo: umikanje rakete RT-23 v Beršetu. Desno: BŽRK 15P961 Molodjec

DTRA; George Shuklin

»Raketni vlaki so bili zelo težki (samo ena raketa je tehtala preko 110 ton). Vlekle so jih po tri lokomotive. Po vsakem premiku vlaka so morale na teren ekipe serviserjev, da so ponovno okrepile poškodovane železniške nasipe. In to je jezilo prometne ministre,« je za naš portal povedal Dmitrij Litovkin, upokojeni polkovnik in vojaški analitik tiskovne agencije TASS.

Po Litovkinovih besedah so vlaki z raketami RS-22 vozili po državi med leti 1984 in 1994, ko so jih v skladu s sporazumom o omejevanju strateškega ofenzivnega jedrskega arzenala ukinili. Ta sporazum (START-3) je nalagal, da Rusija in ZDA lahko posedujeta vsaka le po 700 aktivnih nosilcev (podmornic, bombnikov in medcelinskih balističnih raket) ter še 100 v skladiščih, medtem ko število bojnih glav ne sme presegati 1.550.

Andrej Filippov (CC BY 2.0)

V Rusiji so se leta 2013 pojavili načrti o umiku dela raketnih sistemov iz aktivne uporabe, da bi se lahko zopet na tire vrnil BŽRK nove generacije, imenovan Barguzin. Obrambno ministrstvo je leta 2014 za orožje tega sistema izbralo raketo RS-24 Jars. En takšen vlak bi lahko nosil po šest raket, ki jih je glede na dimenzije možno namestiti v navadne tovorne vagone. To bi vlaku BŽRK omogočalo, da se zakamuflira v razne železniške kompozicije.

A gospodarska kriza, ki je sledila, je uničila načrte vrhovnega poveljstva, tako da so bila sredstva za Barguzina preusmerjen k razvoju raket Avangard.

Hunhuz

Ruski imperij je v prvi svetovni vojni imel štiri kompozicije bojnih vlakov tipa Hunhuz.

Oklepni vlak Hunhuz z desne strani od zadaj. Kijev, 1915

javna domena

Posamezno kompozicijo so sestavljale parna lokomotiva serije O in dve platformi s po dvema osema. Na njima je bilo vgrajenih 12 trofejnih avstrijskih mitraljezov Schwarzlose kalibra 8 mm in po ena premična kupola z gorskim topom kalibra 76,2 mm iz leta 1904. Oklep so tvorile jeklene plošče debeline 1,2-1,6 cm, kar je bilo več kot dovolj za zaščito 94-članske posadke, ki je upravljala vsa ta orožja.

Ruska vojska je intenzivno uporabljala železniške kompozicije na frontni liniji, vse dokler Rusija leta 1918 ni izstopila iz vojne.

Železnjakov

Najbolj znan bojni vlak iz druge svetovne vojne je sodeloval v bitkah za Sevastopolj.

Posadka protiletalskega topa Lendera kalibra 76,2 mm na oklepnem vlaku Železnjakov, april 1942

javna domena

Kompozicija se je imenovala Železnjakov. To je bilo oklepno čudo s petimi 76-milimetrskimi topovi, dvema minometoma kalibra 82 mm, štirinajstimi mitraljezi Maksim kalibra 7,62 mm in dvema težkima mitraljezoma DŠK kalibra 12,7 mm. Vse to je bilo nameščeno na štirih platformah.

Ta zmaj je nosil 30-milimetrski oklep in kljub svoji masi je lahko pospešil na 50 km/h.

Nemški vojaki so kompoziciji nadeli vzdevek »zelena prikazen«, saj se je vlak navadno nenadoma pojavil kar od nekod, zasul njihove utrjene položaje z ognjem in se nato hitro spet umaknil brez sledi. Skrival se je v tunelih in ozkih gorskih soteskah. Nekoč so Nemci vendarle uspeli izslediti kompozicijo in jo nato zbombardirati ter zrušiti tunel, v katerem so bili sovjetski vojaki.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.