Kamčatski rjavi medved (Ursus arctos beringianus)
Getty ImagesŽivljenjski prostor rjavih medvedov v Rusiji je ogromen. Najdemo jih lahko v vseh gozdnih območjih, tudi v gorah, kot npr. na Kavkazu na jugu Rusije. Medvedi imajo radi goste gozdove, izogibajo se odprtim območjem in se zadržujejo v bližini rek.
Med letoma 2000 in 2015 je bilo zabeleženih 111 napadov rjavega medveda na človeka. Po navadi napadejo iz samoobrambe, saj ljudi ne lovijo in se jim poskušajo izogibati. Medvedke z mladiči, ranjeni medvedi in taki, ki jih muči nespečnost (tudi to obstaja, da), so najbolj agresivni. Najbolje je zato, da se sploh poskušate izogibati srečanju z medvedom. Prepevanje, glasno govorjenje in drugi zvoki, še posebej, če gre za večjo skupino ljudi, pomagajo pri odvračanju živali. Če pa vseeno naletite na medveda, se ustavite in bodite tiho. Če se žival ne premika, jo poskušajte počasi obiti. Če se vam kljub temu začne približevati, se zopet ustavite. Tudi »nagovarjanje« medveda z umirjenim nizkim glasom ni slaba ideja. Glavno je, da ne kričite, bežite ali mečete česarkoli proti medvedu, saj ga boste na ta način ujezili. Zelo verjetno bo šel naprej svojo pot, če pa izgleda, kot da bo napadel, pa se delajte mrtve. Sključite se z obrazom obrnjenim proti tlom, da pokažete, da niste nevarni.
Potepuške pse lahko srečamo po vsej Rusiji blizu človeških bivališč, saj so odvisni od gospodinjskih odpadkov za hrano. Lokalne oblasti po vsej državi se neprestano ubadajo s to problematiko, a njihovi napori ne zaležejo.
Psi imajo lastno hierarhijo in branijo svoja ozemlja, zato lahko napadejo ljudi, ki vstopajo v »njihovo« območje. Po uradnih statistikah so potepuški psi med letoma 2000 in 2010 ubili 391 ljudi. Pes navadno ne napade takoj. Najprej pokaže zobe in renči, tako da lahko počasi zapustite kraj. Najbolje je, da se pridružite skupini ljudi, če pa to ni izvedljivo, ne bežati, kričati in mahati ali vihteti česarkoli. Psi navadno napadejo izza hrbta, zato mu ga nikar ne obračajte! Najbolje je, da najdete drevo, plot ali drugo fizično oviro in jo preplezajte. Pred ugrizi se je možno braniti tudi s kakšnim dežnikom ali torbo. Če se spopadu s psom ne morete izogniti, je najbolje, da ga udarite po smrčku, saj bo tako za nekaj časa izgubil orientacijo in boste lahko poklicali na pomoč – pred skupino ljudi bo pes pobegnil.
Morda se zdi, kakor da losi ne spadajo najbolj na ta seznam, saj vendar niso plenilci. A po naravi so zelo plašni in napadejo vsakogar, ki jim izgleda nevaren. Losi so danes zaščitena živalska vrsta. V preteklosti so naseljevali gozdove po vsej Rusiji, na začetku 20. stoletja pa je bila njihova sibirska populacija iztrebljena, zato danes živijo le v evropskem delu države (na območju zahodno od Urala). Losi se pogosto pojavijo v naseljih in celo velikih mestih, še posebej v Moskvi, kamor pogosto zatavajo iz nacionalnega parka Losinij Ostrov (Losji otok).
Losi napadajo ljudi izključno v samoobrambi, a jih je zelo lahko prestrašiti. Že nepreviden gib z roko je zanje lahko znak nevarnosti. Los ne okleva napasti plenilca, saj mu njegova velikost daje prednost. Losova brca je lahko smrtonosna, zato je v izogib težavam najbolje, da ostanete mirni. Če srečate losa, se mu ne približujte, kaj šele da bi ga poskusili hraniti ali se z njim fotografirati. Počasi se začnite pomikati nazaj, zato da mu daste vedeti, da mu ne želite ničesar žalega. Če v bližini opazite losovega mladiča, zapustite območje čim prej. Če se pojavi njegova mama, bo zagotovo agresivna.
Karakurti so podvrsta črnih vdov. V Rusiji jih najdemo na Kavkazu, v Astrahanski regiji ob Kaspijskem morju, ter v Rostovski in Volgogradski regiji na jugu države. Poleti se lahko po nesreči znajdejo tudi severneje (kamor jih nevede prinesejo ljudje). Na primer leta 2019 je bilo v Moskvi opaženih sedem primerkov.
Karakurtski pajki svoj strup uporabljajo za obrambo in ugriznejo, če se jih dotaknemo. Na srečo so obenem zelo lahko prepoznavni: imajo velik okrogel črn trup s svetlimi rdečimi pikami, včasih pa so lahko popolnoma črni. Če ste pozorni, se jim zlahka izognete, a pomembno je tudi, da ne hodimo bosi tam, kjer ti pajki živijo. Moč strupa se razlikuje od primerka do primerka in je odvisna tudi od mesta ugriza. Ugriz v roko ali nogo velja za najmanj nevaren. Najboljša prva pomoč je imobilizacija območja ugriza in počitek. Simptomi zastrupitve so različni, od slabotnosti in slabosti do psihičnih težav. Okrevanje navadno traja tri tedne, za 10-15 odstotkov žrtev pa je ugriz smrtonosen.
V Rusiji najdemo več vrst gadov, saj živijo praktično po vsej državi – v gozdovih, resavah in polpuščavah. Najpogosteje pa boste gada srečali ob reki ali podrtem drevesu.
Navadni gad zdravemu človeku ni zares nevaren, lahko pa je zelo škodljiv otrokom, starejšim in alergikom. Ugriz v vrat je najnevarnejši, a hkrati tudi zelo malo verjeten. Podvrsta gada, ki naseljuje resave, ima močnejši strup. Gadi lahko grizejo v samoobrambi, po navadi pa se pred ljudmi skrivajo. Najpogosteje napadejo ob nenadnih gibih ali poskusih ulova. Žrtev ugriza zlahka postanemo, le gada pomotoma pohodimo, ali pa če smo neprevidni med nabiranjem gob. Če zagledate gada, je najbolje, da mu pustite prosto pot. Še pomembneje je, da nosite gumijaste škornje in dolge rokave ter hlače z gosto tkanino, saj te kače niso dovolj močne, da bi jo pregriznile. Po ugrizu gada je najpomembneje, da žrtev pomirimo, saj to pripomore k lajšanju posledic strupa. To je edina prva pomoč. Ljudje tudi pogosto zamenjujejo gade z navadnimi nenevarnimi travniškimi kačami. Kako pa jih ločimo? Travniške kače navadno pobegnejo in ne grizejo ter imajo okrogle zenice, medtem ko oči gada bolj spominjajo na mačje, nos pa je bolj zašiljen.
Preberite še:
Tudi v Rusiji bodo iskali covid-19 s pomočjo psov
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
