Kaj je leta 1908 padlo z neba nad Sibirijo?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Do danes še nobena od številnih hipotez o izvoru dogodka nad reko Podkamennaja Tunguska ni bila splošno sprejeta.

Russia Beyond

Najprej vam predstavljamo nekaj najbolj divjih poskusov razlage, kaj se je tistega usodnega dne zgodilo nad reko Podkamennaja Tunguska. Po mnenju avtohtonih Evenkov je bil to začetek konca sveta, saj je mogočni bog Agdi prišel na Zemljo, da bi kaznoval neposlušne ljudi. V sovjetskem obdobju so domišljavi pisci ugibali, da je strmoglavila vesoljska ladja nezemljanov. Nekateri znanstveniki so menili, da je šlo za eksplozijo antimaterije, ledeni komet ali celo mini črno luknjo.

Objekt ni pustil nobenih sledi

Tajga v bližini padca tunguškega "meteorita", 2008

Vitalij Bezrukih/Sputnik

Leta 2008 se je pojavilo prej neznano poročilo o dogodku, ki ga je objavil doktor Andrej Olhovatov, raziskovalec Tunguške eksplozije. Vendar njegov opis dogodka, ki ga je leta 1948 zapisal sovjetski etnograf Sevjan Vajnstejn, le ponavlja predhodne zapise.

Domačin Ilja Tiganov, ki je bil v času dogodka star 19 let, se je spominjal, da je bilo eno ali dve noči pred dogodkom nebo svetlo kot ob zori. Tiganov je dejal, da to ni bil severni sij, ki ga je že večkrat videl, saj je severni sij v poletnem soncu komaj viden.

Legion Media

Nenadoma je bilo vse nebo svetlo, se spominja Ilja Tiganov, ki tisto svetlo noč ni mogel spati. Ni bil edini, saj tudi drugi domačini niso spali, psi pa so lajali in cvilili. Zjutraj je Tiganov zgroženo opazoval, kako na nebu na njegovi levi strani nekaj, kar je bilo videti kot "drugo sonce", leti vzdolž obale Podkamennoj Tunguske. A to je bilo svetlejše od pravega sonca.

Hkrati se je zaslišalo močno brnenje, ki je bilo močnejše od katere koli nevihte. Kmalu se je na nebo brez dima dvignil steber svetlega ognja in sledila je oglušujoča eksplozija, kakršne ni bilo slišati ne prej ne pozneje. Zemlja se je zatresla, dvignil se je močan divji veter. Po vsej tajgi so bila visoka drevesa skupaj s koreninami iztrgana iz zemlje. Nato je vse utihnilo, toda naslednjo noč ali dve je bilo še vedno zelo svetlo, psi pa so skoraj neprestano lajali in cvilili.

Evenski avtonomni okraj, Krasnojarska pokrajina. Območje tunguške eksplozije.

Sputnik

Glavna težava pri raziskovanju Tunguškega pojava je v tem, da nikoli niso našli nobenega kosa tistega, kar je 30. junija 1908 padlo na Zemljo ali letelo mimo nje.

Ali je šlo za prelet?

Rezultati najnovejše ruske znanstvene publikacije so bili februarja 2020 objavljeni v prestižni reviji Mesečnik Kraljevega astronomskega društva (Monthly Notices of the Royal Astronomical Society). Članek trdi, da je "Tunguško eksplozijo povzročilo železno asteroidno telo, ki je preletelo Zemljino ozračje in nadaljevalo pot v skoraj sončno orbito". To zdaj velja za edino verodostojno teorijo, ki zadostno pojasnjuje dejstvo, da "tunguški objekt" na površju Zemlje ni pustil nobenih ostankov.

Krasnojarska pokrajina. 1. september 1989. Koča L. A. Kulika - prvega raziskovalca na območju padca tunguškega "meteorita".

Vladimir Medvedev/TASS

V sovjetskih časih je prevladovala hipoteza, da je bil tunguški objekt ledeni komet. Vendar bi toplota, ki je nastala zaradi trenja objekta ob Zemljino ozračje, ledeno telo ob približevanju popolnoma stopila. Tudi kamniti meteor bi zaradi povečanega pritiska, ko zemeljski zrak skozi mikrorazpoke prodre v leteče telo, razpadel na koščke. Samo železni meteorji so dovolj stabilni, da ohranijo svojo fizično celovitost, trdijo raziskovalci.

Tunguški rudniki, območje, kjer naj bi padel "meteorit". Fotografija iz revije "Vokrug sveta" (Okrog sveta), 1931

Javna domena

Najverjetnejša hipoteza je torej, da je bilo tunguško telo železno telo premera približno 100 do 200 metrov, ki je skozi atmosfero letelo 3.000 kilometrov. S takšnimi značilnostmi bi morala biti njegova hitrost 7 m/s, višina leta pa približno 11 kilometrov.

Ta model pojasnjuje več značilnosti tunguškega pojava. Odsotnost udarnega kraterja je posledica dejstva, da meteor preprosto ni padel na Zemljo. Odsotnost železnih ostankov pojasnjuje tudi njegova velika hitrost, saj se je objekt gibal prehitro in bi bil prevroč, da bi izgubil snov. Raziskovalci so povedali, da bi bila lahko kakršnakoli izguba snovi posledica sublimacije posameznih atomov železa, ki bodo na Zemlji videti povsem enako kot običajni oksidi. Zato jih je nemogoče izolirati iz tal.

Čeprav je ta najnovejša teorija zelo verjetna, še vedno čaka na širše znanstveno priznanje in kritiko.

Nekatere od številnih hipotez o izvoru dogodka smo raziskali v prispevku ob 100-letnici tunguške eksplozije.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.