Cerkev priprošnje Device Marije na reki Nerl, Vladimirska pokrajina, Rusija. Vir: Lori/Legion-Media
Posebej pomembno je, da so se povsem ohranili številni arhitekturni spomeniki s seznama svetovne dediščine UNESCO, kot so denimo Zlata vrata. Od antike do srednjega veka je Vladimir stalno tekmoval z Moskvo. Pred 800 leti je bila tukaj prestolnica severozahodnega dela Rusije, do sredine 15. stoletja pa so v mestu vladali veliki knezi, okronani v znani Uspenski katedrali, ki je veljala za najpomembnejšo cerkev v vsej Rusiji.
Uspenska katedrala v Vladimirju.
V Vladimirju (176 km od Moskve) se je pred tatarsko-mongolsko invazijo razvil edinstveni ruski arhitekturni slog, kar je zasluga prizadevanj številnih velikih zgodovinskih osebnosti, kot so knezi Andrej Bogoljubski, Vsevolod Veliki in Jurij Dolgoruki. Dela Andreja Rubljova, najbolj znanega ruskega risarja ikon, še danes krasijo Uspensko katedralo.
Turisti in lokalni prebivalci poleg Katedrale sv. Demetrija
Zlata vrata so zgradili leta 1164 pod vladavino kneza Andreja Bogoljubskega. Ni šlo samo za obrambne namene, ampak tudi za impresiven slavolok zmage po zgledu vrat v Konstantinoplu. Prva štiri stoletja so veliki knezi v Vladimirju ob zasedbi prestola vstopili v mesto skozi ta vrata.
Legenda pravi, da so se na večer otvoritve Zlata vrata podrla in pod seboj pokopala 12 ljudi. Ko so jih iskali, je knez Andrej pred čudežno ikono Božje matere molil in prosil, da bi rešila delavce. Na presenečenje vseh so delavci prišli ven ne samo živi, temveč skoraj nepoškodovani. Nato je princ Andrej naročil, da se poleg vrat postavi majhna bela cerkev, posvečena brezmadežni devici Mariji. Po zaslugi cerkve vladimirska Zlata vrata nimajo para v srednjeveški Evropi.
Vir: Alamy/Legion-Media
Še ena legenda pravi, da je bil voz Ekaterine II. preširok in se je zataknil pri vstopanju skozi Zlata vrata. Zato je carica ukazala porušiti oboke na obeh straneh. V sovjetskem obdobju so se v Zlatih vratih nahajali arhivi KGB-ja, nekaj ljudi je v vratih tudi stanovalo. Med mestnim praznovanjem leta 1983 so v enega od stolpov v kotu vgravirali sporočilo za prebivalce mesta 21. stoletja.
Vir: Alamy/Legion-Media
Danes gre za spomenik stare ruske arhitekture na seznamu svetovne dediščine UNESCO. V zgornjem nadstropju Zlatih vrat je razstava majhne zbirke orožja iz različnih obdobij in majhne, a posebne umetniške stvaritve: diorama, ki upodablja ofenzivo Mongolcev na Vladimir leta 1238.
Danes je izjemni stari ruski spomenik iz belega kamna hkrati muzej in delujoč samostan Vladimirske eparhije. Od leta 1992 je na seznamu UNESCO.
Uspensko katedralo je dal leta 1158 zgraditi knez Andrej Bogoljubski in je bila takrat glavna cerkev v Rusiji. Tukaj so potekale slovesnosti ob kronanju velikih knezov severovzhodne Rusije do sredine 15. stoletja, k izgradnji pa so povabili najboljše mojstre v Vladimirju. Poleg tega ima še eno pomembno funkcijo, saj gosti ikono Vladimirske Božje matere, ki sodi med najpomembnejše ruske ikone.
Vir: Alamy/Legion-Media
V petem stoletju so ikono pripeljali iz Jeruzalema v Konstantinopel pod cesarjem Teodozijem. Bizanc jo je Rusiji podaril na začetku 12. stoletja (okoli leta 1131) kot darilo patriarha Konstantinopla knezu in svetniku Mstislavu. Sin Jurija Dolgorukega, Andrej Bogoljubski, je ikono pripeljal v Vladimir leta 1155. Takrat je dobila tudi svoje sedanje ime, shranili so jo v Uspenski katedrali.
Za ikono pravijo, da ima čudežne moči, Rusijo naj bi celo rešila pred številnimi grozotami. Med invazijo Timurja Lenka (turško-mongolski osvajalec, op. prev.) leta 1395 so ikono premakniti v Moskvo, da bi jo zaščitili pred osvajalcem. Dejstvo, da so se njegove čete brez vidnega razloga umaknili in pustili mesto Jelec nedotaknjeno, še preden bi dosegli Moskvo, so smatrali za intervencijo Matere Božje.
Bili so tudi drugi primeri čudežne rešitve pred osvajalci: leta 1451 (ofenziva Nogajev na Carjeviča Mazovšo), leta 1480 (veliki umik na reki Ugri) in 1521 (napad krimskega kana Mehmeta-Gireja). Danes eno od najbolj svetih ikon Ruske pravoslavne cerkve hranijo v muzeju in cerkvi sv. Nikolaja v Tolmačiju poleg Tretjakovske galerije v osrednji Moskvi.
Cerkvena zgradba je ohranila rusko arhitekturno obliko iz pred mongolskih časov skoraj nedotaknjeno. Posebej je vredno omeniti freske iz 12. stoletja: podobe sv. Artjoma in sv. Abrahama, podobe lilij in pavov ter edine ohranjene freske, ki jih lahko brez dvoma pripišemo najbolj znanemu avtorju ikon v Rusiji, Andreju Rubljovu. Baročno ikonostazo je z ukazom vpeljala Ekaterina II.
Vir: Alamy/Legion-Media
V zidovih katedrale so pokopani številni predstavniki vladimirske vladajoče dinastije in duhovščine. Graditelja katedrale – princ Andrej Bogoljubski in njegov brat Vsevolod Veliki – počivata v severni galeriji.
Glavni simbol Vladimirja, Katedrala sv. Demetrija (Dmitrijevska katedrala) ima izvor v 12. stoletju in slovi po svoji edinstveni notranjosti iz belega kamna. Zidovi so prekriti s podobami nebeških rož, ptičev, levov, leopardov, jastrebov z jagnjem, svetniki, vitezi in ljudmi-zmaji.
Vir: Alamy/Legion-Media
Številne značilnosti hitro prepoznamo: kralj David, vnebovzetje Aleksandra Velikega, sv. Jurij in tudi najbolj osnovni motivi iz Biblije. Toda nekaterih skrivnosti katedrale še do danes niso razrešili.
Zunanjost Katedrale sv. Demetrija v Vladimirju. Vir: Alamy/Legion-Media
Od prvotne opreme je preživelo le malo predmetov. Tisti, ki so ostali, vključujejo številne freske iz 12. stoletja, izpostaviti je mogoče delčke kompozicije Sodni dan, ki jo je mogoče primerjati z istoimensko stvaritvijo Andreja Rubljova v bližnji Uspenski katedrali. Danes katedrala deluje kot muzej in je na seznamu UNESCO.
Zunanjost Katedrale sv. Demetrija v Vladimirju. Vir: Alamy/Legion-Media
Samostan Kristusovega rojstva Matere Božje je tako star kot Katedrala sv. Demetrija in je eden od najstarejših in čaščenih ruskih samostanov. Nahaja se tri minute hoje na levo od Katedrale sv. Demetrija, če se s hrbtom obrnete proti reki Kljazmi.
Vir: Lori/Legion Media
Za turiste ni najbolj zanimiva notranjost, temveč bolj zunanjost cerkve: predlagamo sprehod mimo grandioznih belih zidov. Od tam imate čudovit pogled na reko Kljazmo, pred očmi se vam bo odprl stari Vladimir. Samostan Kristusovega rojstva je eden od najboljših krajev za dober razgled nad mestom.
Tukaj bi lahko pred samo 100 leti našli še tretjo belo cerkev, a so jo v 19. stoletju porušili zaradi obupnega stanja, na njenem mestu pa so zgradili novo, večjo katedralo. Samostan Kristusovega rojstva je bil prvo samostansko središče v stari Rusiji, je pa tudi kraj, kjer so pokopali Aleksandra Nevskega (pozneje so nekatere njegove ostanke na ukaz Petra I. Velikega preselili v Sankt Peterburg). Danes samostan kljub izgubam predstavlja kompleks z izjemno zgodovinsko vrednostjo.
Že od samih začetkov so ruski knezi gradili cerkve v čast njihovim angelom varuhom. Jurij Dolgoruki, sicer znan kot ustanovitelj Moskve, je dal leta 1129 zgraditi leseno cerkev v čast svojega zaščitnika sv. Jurija. To pojasni izvor ene od najstarejših ruskih cerkev.
Vir: Lori/Legion Media
Leta 1778 je cerkev zgorela, zato so jo zgradili od začetka v provincialnem baročnem slogu, ki je v tem delu Rusije prava redkost. V času Sovjetske zveze je majhno kupolo v obliki čebulice močno poškodoval mitraljez. Tam se je nahajala tovarna salame, ki je delala z olji in maščobo, zato so bile starodavne freske poškodovane in prekrite s črno, centimeter debelo plastjo saj.
Vir: Lori/Legion Media
Danes Cerkev sv. Jurija nudi edinstveno priložnost, da si ogledate duhovno življenje običajnih ljudi v ruski provinci. Notranjost nudi značilno udobje provincialne cerkve: na tleh je dobro zdelana preproga, pred vhodom pa vam ponudijo copate, kot v večini post-sovjetskih stanovanj. Stare ženske v rutah poslušajo petje duhovnika, se prekrižajo pred čudovitimi freskami in občudujejo ikone iz 19. stoletja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
