Morda se vam zdi, da ste v Peterburgu videli vse, ker ste čakali v vrsti za vstop v Ermitaž, si ogledali dvižne mostove na reki Nevi in obiskali predstavo Labodje jezero v Mariinskem teatru. Če boste to povedali domačinu iz Sankt Peterburga, se vam bo verjetno nasmehnil in rekel, da je to premalo, da bi občutili pravi duh ruske severne prestolnice.
Pri ustanavljanju Sankt Peterburga sta Petra Velikega navdihnila Amesterdam in Benetke. Voda še vedno zajema okoli 10% celotne površine mesta. Obvezno se prijavite na ekskurzijo po rekah in kanalih ali pa najemite kakšen čoln ali jahto za vašo celotno družbo. Ljubitelji glasbe lahko izberete tudi turistično jazz-ladjo, ki je prvič zaplula že v komunističnem Leningradu leta 1967.
Najbolj zanimivo pa je raziskovanje rek in kanalov na jadralnih deskah. Tako imenovani »SUP-surfing« pri šoli OnegoSurfing organizirajo vse do konca oktobra. »Sprehod na deski se začne ob 6. uri zjutraj. Gremo mimo katedrale Spas na krovi, Kazanske cerkve in Nevskega prospekta. To je boljše od vsake meditacije: Sonce, voda, v kateri se odsevajo zgradbe in mostovi, tišina, ni žive duše naokoli …« pripoveduje inštruktorica Marija Stepanec.
Ko se boste sprehajali po centru, obvezno zavijte v notranja dvorišča velikih zgradb. V njihovih labirintih lahko vidite življenje povprečnih Peterburžanov. Vsa ta notranja dvorišča so nastala med »gradbenim bumom« druge polovice 19. in v začetku 20. stoletja. Po nakupu zemlje so novi lastniki od arhitektov zahtevali, da se kar najbolje poveča stavbni prostor, skupni prostor pa zmanjša na minimum. Pogosto se takšni atriji raztegujejo na nekaj sto metrov. Vstopite denimo v atrij »Tolstojeve hiše« na glasni Rubinštejnovi ulici (zgradba št. 15-17) in se od tam odpravite na breg reke Fontanke.
Peterburg nima veliko razgledišč oziroma krajev, ki omogočajo panoramski pogled nad celotnim mestom. V mestu je samo okoli 20 zgradb z višino nad 100 metri, prvi nebotičnik z višino 462 metrov pa bodo postavili šele leta 2018.
Najboljši pogled dobite na kolonadi Katedrale sv. Izaka (rus. Isaakijevskij sobor), ki je poleti odprta do 4.30 zjutraj. V Petropavlovski trdnjavi turistom nudijo 15-minutne ekskurzije s helikopterjem za 5.000 rubljev na osebo, samo za 300 rubljev pa se lahko sprehodite po vrhu branika.
Uživanju v Peterburgu čez dan lahko dodate še okusno večerjo. Restavracija Etaž 41 se nahaja v južnem delu mesta, na višini 145 metrov. S terase restavracije Makaronniki dobite najlepši pogled na reko Nevo, kavarna Solaris Lab na strehi s kupolo pa vas bo navdušila s svojimi sladicami.
To je še posebej aktualno med turistično sezono, ki v Peterburgu traja od maja do septembra. Zberite moči, vstanite zgodaj zjutraj in spoznajte Peterburg brez gneče. Še posebej prečkajte Dvorski most, takoj ko se spusti, ob 4.55. Sprehodite se po praznih nabrežjih Neve in si organizirajte zajtrk ob Petropavlovski trdnjavi, ki je na voljo od 6.00 zjutraj.
Menedžerka kulturnih projektov iz Peterburga Oksana Kuzmenko je prepričana, da lahko samo zjutraj zares vidite vso lepoto Nevskega prospekta: »Ob šesti uri zjutraj boste doživeli Nevski prospekt povsem drugače. Izkazalo se bo, da je lahko tih, zapuščen, z redkimi mimoidočimi, ki se jim nikamor ne mudi. Eden od najbolj čarobnih trenutkov v Peterburgu doživimo takrat, ko pride zora in se ugašajo ulične luči. Ko noč prehaja v dan. Ta trenutek ni mogoče lahko ujeti. Ravno zaradi takšnih trenutkov tako ljubim tole mesto.«
Spominski muzej Ane Ahmatove
Press PhotoPeterburga ni mogoče odkrivati samo po turističnih vodičih, ampak tudi s pomočjo ruske klasične literature. V romanu Zločin in kazen Dostojevskega ali Puškinovi poemi Bronasti jezdec igra Peterburg pomembno vlogo, saj vpliva na misli in usodo knjižnih junakov.
»Vsekakor je treba obiskati Muzej Dostojevskega,« pravi Američan Dough Cardamon, ki živi v Peterburgu že 10 let. »Ko boste stopili notri, se boste počutili, kot da ste šli skozi kapsulo v 19. stoletje. Mene so vedno privlačila dela Dostojevskega, a sem z ruskim pisateljem doživel posebno vez, ko sem videl njegov plašč, njegove cigarete in posamezne beležke. Redkokdaj se človek tako duhovno obogati v samo pol ure.«
V Peterburgu so živeli in delali tudi Vladimir Nabokov, Ana Ahmatova, Josif Brodski, Sergej Dovlatov in mnogi drugi veliki ruski pisci.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
