Kako je Stalin v odročnih predelih Sibirije ustanovil judovsko državo

Zgodnja leta 20. stoletja so bila težko obdobje za sovjetske Jude, ki so smeli živeti le znotraj določenega ozemlja, pogosto pa so doživljali nasilne pogrome. Na primer, okoli 800 ljudi je bilo ubitih leta 1905 med napadi, ki so bili povezani s političnimi nemiri.

Ozemlje stalne naselitve judovske skupnosti je bilo razveljavljeno po februarski revoluciji leta 1917, vendar so Judje, tako kot drugi narodi, močno trpeli med državljansko vojno (1918-1921), ko so vojaške skupine z vseh strani ropale, nadlegovale in morile brez zadržkov.

Po statističnih podatkih je bilo v tem času ubitih okoli 200.000 Judov. Po vzpostavitvi miru in konsolidaciji sovjetske oblasti, se je oblast začela spraševati, kako rešiti "judovsko vprašanje".

Stalinove izbire

Josif Stalin, ki je v svojih rokah leta 1924 skoncentriral vso moč, naj bi bil po raznih poročilih antisemit. Stalin je ostro zanikal takšne trditve in antisemitizem oklical za "ostanek kanibalizma".  Menil pa je, da vendarle mora nekaj narediti s sovjetskimi Judi.

Judovska družina na svoji kmetiji v Birobidžanu, Judovski avtonomni regiji.

Getty Images

Po oktobrski revoluciji sta dobila trgovina in obrtništvo (s čimer so se večinoma ukvarjali Judje) negativni predznak. Načrt oblasti je bil Jude spremeniti v kmete.

Stalin je želel razdrobljeno judovsko populacijo čim prej preseliti na jasno določeno ozemlje in jim dati nacionalno avtonomijo, nekaj kar so imele tudi drugi sovjetski narodi. Poleg pomoči pri reševanju domačih težav, je ustanovitev posebnega "socialističnega sionizma" za sovjetske Jude pomagala Moskvi pri tekmovanju s sionističnim projektom v Palestini. Ampak kam postaviti sovjetsko obljubljeno deželo?

Krimska Kalifornija

Prva možnost se je pojavila leta 1926, ko je Moskva napovedala podporo judovski avtonomni republiki na Krimu, kamor bi se preselilo okoli 96.000 judovskih družin.

Projekt je dobil mednarodne dimenzije, ko je leta 1929 ZSSR podpisala sporazum z Ameriškim judovskim komitejem, judovsko humanitarno organizacijo v New Yorku. Ta je dala na razpolago 1,5 milijona dolarjev letno za financiranje Krimske Kalifornije in preselitve Judov v to regijo.

Uradniki pregledujejo dokumente skupine sovjetskih Judov.

Global Look Press

ZSSR je začela opremljati komune na Krimu. Vse se je začelo dobro: ustanovljenih je bilo več komun, aktivno so sadili semena in razvijali živinorejo. Kmalu pa so nastopile težave: lokalne skupine, ki so zavidale dobro financiranim krimskim Judom, so začele s pogromi in na polotoku ustvarile resne nemire.

Plan B

Nezadovoljni Stalin je počasi opustil zamisel o Krimski Kaliforniji in izdelal nov načrt: preseliti Jude v odročne predele Sibirije, kjer je bilo na voljo dovolj zemlje in ni bilo razlogov za spopade.

Leta 1928 so se prve judovske družine začele preseljevati v dolino reke Amur, v okolico majhne vasice Tihonkaja ("tiha"). Postopoma se je spremenila v mesto Birobidžan (6000 km vzhodno od Moskve), ki je postalo glavno mesto Judovske avtonomne regije.

Uradne sovjetske judovske revije so objavljale pesmi in pripovedi, posvečene tej regiji, ki je postala znana kot "sovjetska Palestina", dolgo pričakovana domovina za ljudi brez države.

Kaj je šlo narobe?

Birobidžan, Leninov trg.

Sergej Metelica/TASS

Projekt razdajanja zemlje sovjetskim Judov pa kljub temu ni šel dlje od obešanja napisov v judovskem jeziku poleg ruskih. Potovanje do Birobidžana je bilo zelo dolgo in naporno, preselitev pa je bila slabo organizirana. Tudi status regije je bil nejasen: ni bila republika, ampak zgolj "avtonomna regija" z nejasnimi pravicami znotraj Habarovske regije. Leta 1935 pa se je Stalin odločil, da judovski regiji ne bo podelil prave avtonomije in tako so sovjetski Judje ostali brez državnosti.

Stalin ni dovolil, da bi se Judje iz tujine preseljevali v omenjeno regijo, tudi v 30. letih ne, ko so mnogi poskušali pobegniti pred nacisti. Še več, sovjetski voditelj je dal usmrtiti veliko judovskih uradnikov v regiji pred in po drugi svetovni vojni.

Situacija danes

Z ustanovitvijo Izraela leta 1948 so Judje dobili precej bolj privlačen prostor za preselitev v primerjavi z odročno regijo v severni Aziji. Izrael je tako stal nasproti ZSSR in so svoje smrti Stalin ni bil prepričan o pomoči Judom.

"Stalin je sam uničil Judovsko avtonomno regijo kot nacionalno srce [Judov]," je zapisal zgodovinar Valerij Gurevič v svoji knjigi o zgodovini te regije.

Judovska avtonomna regija še vedno obstaja in Birobidžan danes šteje okoli 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 2010 Judje sestavljajo komaj 1% te populacije. Skoraj 90 let po rojstvu ideje je jasno, da so načrti za daljnovzhodno Palestino spodleteli.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.