Temna plat sovjetskega vesoljskega programa: Tri tragične nesreče

1. Sojuz

V zgodnjih 60. letih se je vesoljska bitka med velesilama okrepila, Sovjetska zveza pa je bila takrat v prednosti. Vendar pa so Sovjeti po uspešni izstrelitvi Sputnika in prvega človeka v vesolje začeli zaostajati. ZDA so okrepile svoj vesoljski program, zato je sovjetsko vodstvo nujno potrebovalo nove dosežke.

V tem kontekstu je Moskva svoje upe položila v novo vesoljsko plovilo Sojuz, ki je zamenjalo plovilo Vostok, s katerim je Jurij Gagarin leta 1961 poletel v orbito. Sojuz je bil razvit kot del programa za misijo na Luno.

Sovjetski kozmonavt in heroj Sovjetske zveze, polkovnik Vladimir Komarov.

Vasilij Mališev/Sputnik

Leta 1967 novo plovilo še zmeraj ni bilo povsem gotovo, vendar vodstvo ni moglo več čakati. Aprila istega leta je bila načrtovana prva izstrelitev, obenem pa je v planu bila tudi prva vesoljska priključitev z drugim vesoljskim plovilom (Sojuz 2), ki bi moralo vzleteti kmalu za prvim. Načrt je predvideval, da boste dva člana posadke Sojuz 2 v orbiti po spojitvi prestopila v prvo plovilo in se vrnila nazaj na Zemljo.

Kljub dejstvu, da Sojuz 1 še zmeraj ni bil testiran, je bila izstrelitev že določena. Na krovu je bil izkušen kozmonavt, 37-letni polkovnik Vladimir Komarov. Ko pa je Sojuz 1 dosegel orbito, so se začele težave. Izstrelitev Sojuza 2 je bila prekinjena, Sojuz 1 pa se je moral vrniti na Zemljo.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Pri povratku se je pokvaril navigacijski sistem, zato je moral Komarov plovilo upravljati ročno. Povratek je začel po pravilni trajektoriji, vendar ko so že vsi mislili, da je najhuje mimo, je zatajilo padalo, ki bi moralo upočasniti kapsulo. Ta je na Zemljo priletele z vso silo, Komarov pa je za posledicami trka tragično umrl.

»Posmrtne ostanke Komarova smo našli uro zatem, ko smo začeli odstranjevati razbitine. Najprej je bilo težko prepoznati glavo, roke in noge. Komarov je očitno umrl, kot je kapsula udarila od tla, vročina pa je njegovo telo pretvorila v 30 do 80 cm velike kose,« je zapisal eden od uradnikov, ki so vodili reševalno misijo. Vse do danes ni znano, zakaj je padalo zatajilo, polkovnik Komarov pa je postal prva žrtev vesoljskih nesreč.

2. Sojuz 11

Druga nesreča se je pripetila leta 1971 in je terjala življenja treh sovjetskih kozmonavtov – Georgija Dobrovoljskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva, ki so bili prvi ljudje na prvi svetovni vesoljski postaji Saljut 1. Kozmonavti so na postajo prispeli 7. junija 1971 in tam ostali do 30. junija. Misija bi morala biti daljša, vendar so jo bili zaradi požara, ki se je zgodil na postaji, prisiljeni predčasno prekiniti.

Sojuz 11 na izstreliščni rampi kozmodroma Bajkonur.

Nikolaj Akimov/TASS

Ob povratku ni bilo znakov težav in tudi padalo se je odprlo povsem normalno. Ko pa so reševalne ekipe po pristanku locirale kapsulo, s strani kozmonavtov ni bilo nobenega odziva. Ko so reševalci naposled odprli loputo, so »našli tri moške, ki so nepremično sedeli z modrimi obrazi in sledovi krvi iz nosu in ušes. Telo Dobrovoljskega je bilo še zmeraj toplo,« se spominja Kerim Kerimov, vodja državne komisije, ki je preiskoval nesrečo.

Reševalci so na kozmonavtih sicer izvedli postopke oživljanja, vendar so ti bili že mrtvi. Obdukcija je pokazala, da je vzrok smrti bila dekompresija v kapsuli, ki je privedla do zadušitve posadke.
Tragedijo je povzročila težava s prezračevalnim ventilom, ki se je odprl na višini 168 km, nakar je pritisk v kapsuli padel v nekaj sekundah. Glede na položaj teles kozmonavtov so preiskovalci sklenili, da je posadka do zadnjega trenutka poskušala preprečiti izpust kisika iz kapsule, vendar jim je zmanjkalo časa.

Posadka Sojuza 11, testni inženir Viktor Pacajev, inženir poleta Vladislav Volkov in poveljnik posadke Georgij Dobrovoljski po usposabljanju v simulatorju.

Vladimir Musaeljan/TASS

Zaradi tragedije je bila naslednja izstrelitev Sojuza šele čez 27 mesecev, v tem času pa so predelali tudi samo plovilo in zmanjšali število posadke na dva člana, saj za tri več ni bilo prostora. Od takrat naprej so kozmonavti nosili zaščitne obleke tudi pri povratkih na Zemljo.

3. Tragedija na kozmodromu Pleseck

Ta katastrofa je zahtevala največ žrtev v zgodovini nesreč sovjetskega vesoljskega programa.

Spomenik nesreče v Plesecku na tamkajšnjem pokopališču.

Marija Denisova / Flickr

18. marca 1980 je bila načrtovana izstrelitev rakete Vostok-2M, ki bi morala v vesolje ponesti vojaški vohunski satelit. Raketa je slovela kot izjemno zanesljiva, saj se je v 16 letih uporabe tega tipa plovila zgodila samo ena nesreča, pri čemer vse od leta 1970 ni bilo zabeleženih nobenih težav.

Pred izstrelitvijo so raketo še enkrat preverili, pri čemer ponovno niso odkrili nobenih težav. Pri dolivanju goriva pa je prišlo do požara pri katerem je zagorelo na tone goriva. Na srečo so delavci uspeli odstraniti tovornjake z gorivom, kar je nedvomno preprečilo še večjo katastrofo.

Uradniki so potrdili, da je pri požaru umrlo 44 ljudi, štirje pa so umrli kasneje za posledicami poškodb. Državna komisija je za nesrečo okrivila odgovorne za dolivanje goriva, vendar jih je 16 let kasneje neodvisna komisija rehabilitirala ob razlagi, da je pravi razlog tičal v materialu iz katerega so bili sestavljeni oljni filtri.

Ruski kozmonavti v vesolje odhajajo oboroženi. Preberite, zakaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.