»Kakšna odločnost, kakšni ljudje!«: Kaj je presenetilo Napoleona v Rusiji

V prispevku predstavljamo pet dejavnikov, ki so presenetili francoskega vojskovodjo in doprinesli k njegovemu porazu.

Nedosegljiva vojska

Neobičajno obnašanje ruske vojske je bilo prvo neprijetno presenečenje za velikega Napoleona. Francoski cesar je računal na hitro zmago, zbral je svojo ogromno večnarodnostno vojsko in se odpravil v Rusijo, brez da bi naletel na kakršenkoli odpor.

Pozneje se je v izgnanstvu na Sveti Heleni spominjal, da je imel »najštevilčnejšo vojsko, ki se je kadarkoli vojskovala na evropskih tleh … okrepljena je bila s četami iz Prusije, Avstrije in Renske zveze, pod svojim poveljstvom sem imel 480.000 vojakov …«

Tako veliko vojsko je bilo težko vzdrževati dlje časa, zato je Napoleon upal, da se bo običajna odločujoča bitka odvila takoj po prečkanju meje, nekje na območju današnje Latvije. Toda zgodilo se je nekaj čisto nepričakovanega. Ruska vojska (okoli 240.000 vojakov) je sicer nudila močan odpor francoskim zavojevalcem, a se je izogibala velikim neposrednim spopadom, vsakič se je umaknila po nekaj skritih in nepričakovanih napadih.

Napoleon je takole opisoval razpoloženje v francoski vojski, ko je ta po težki bitki sredi avgusta prišla v Smolensk (240 km proč od Moskve): »Vsa vojska je mislila, da bo to konec našega pohoda … Moji polki so bili šokirani, ko so se zavedli, da je bil po toliko napornih in smrtonosnih marših [dva meseca po invaziji] njihov cilj vse bolj oddaljen, zato so se začeli pritoževati zaradi razdalje, ki jih je ločila od Francije,« je zapisal Napoleon v izgnanstvu.

Napoleonova vojska vkoraka v Moskvo, 14.9.1812, naslikal Edme Bovinet.

Getty Images

»Skitski« požar

Na koncu je francoski vladar le dočakal svojo veliko bitko, ko sta se vojski spopadli poleg vasi Borodino nedaleč od Moskve. Četudi so se ruske čete v noči po bitki umaknile, Napoleon ni dosegel svojega strateškega cilja. Ruska vojska je bila še naprej nedotaknjena, medtem ko je njegova vojska utrpela velike izgube in je potrebovala čas, da si opomore. Napoleon je upal, da bodo francoski vojaki uspeli obnoviti svoje moči v Moskvi, kamor so vstopili en teden pozneje.

Vendar so Napoleonovi načrti spet padli v vodo, tokrat zaradi velikega požara, ki je zajel leseno rusko mesto in so ga podtaknili kar sami Moskovčani. »Ta požar je uničil vse. Na vse sem bil pripravljen, razen na kaj takega. Kdo bi lahko predvidel, da bodo ljudje zažgali svojo staro prestolnico? Če ne bi bilo tega usodnega požara, bi imel vse potrebno za mojo vojsko. Naslednje leto bi [ruski car] Aleksander sklenil mir ali pa bi jaz prišel do Sankt Peterburga,« je pripovedoval Napoleon v izgnanstvu britanskemu zdravniku. Ko je bil še v Moskvi, pa je Napoleon neprestano ponavljal: »Kakšen grozen prizor! Sami sebe požigajo … Kakšna odločnost! Kakšni ljudje! To so Skiti!«

Nevzdržen mraz

Napoleon se je kasneje pritoževal nad vremenom in ostrim mrazom, ki ga je doživljal v Rusiji. »Zgrešil sem za samo nekaj tednov. Preučeval sem ruske zime zadnjih 50 let … mraz se je vedno pojavil 20 dni pozneje. Ko smo prišli v Moskvo, so bile minus tri stopinje Celzija in Francozi so to v redu vzdržali. Na poti [med umikanjem] pa je bilo minus 18 in skoraj vsi naši konji so pomrli … Vojaki so izgubili upanje … Razkropili so se in trpeli pod sovražnikovo roko. Drugi so preprosto legli na tla, zaspali in umrli,« se je kasneje spominjal strmoglavljeni cesar. Napoleon je bil prepričan, da so bili vremenski pogoji glavni razlog za poraz njegove vojske.

Umikanje Francozov iz Moskve, naslikal L. J. Pott

Getty Images

Lepa mesta

Kljub ponižujočemu porazu je Napoleon pohvalil lepoto ruskih mest. »Pogled na Smolensk, ki se v obliki amfiteatra razprostira na bregovih Dnepra, ustvarja prelepo sliko,« je zapisal francoski vladar o mestu, za katerega nekateri raziskovalci sklepajo, da je vanj skril dragoceno blago, ki ga je nakradel v Moskvi.

Še bolj laskavi so bili njegovi komentarji o stari ruski prestolnici Moskvi. »Postavljena je bila kot Rim na sedmih gričih, Moskva izgleda slikovito. Človek mora s svojimi očmi videti to mesto, pol-vzhodnjaško in pol-evropsko, z 200 cerkvami in na tisoče kupolami različnih barv, ki se dvigujejo v nebo, da bi razumel, kaj smo mi doživljali, ko smo ugledali mesto z vzpetine Poklonnaja gora.«

Odločen odpor

Napoleonova vojska vstopa v gorečo Moskvo, naslikal Boulogne-Billancourt.

Getty Images

Na Napoleona je globok vtis pustil množični odpor ruskega naroda proti njegovi invaziji, kar smo že predstavili na primeru moskovskega požara. »Niti najmočnejša vojska se ne more boriti proti celi naciji, ki je odločna zmagati ali umreti. Nismo se bojevali z Litvanci, ki so bili ravnodušni opazovalci dogajanja okrog njih. Vsi ljudje ruske narodnosti so zapustili svoje domove, ko smo prihajali mimo. Na poti smo naleteli samo na zapuščena ali požgana naselja, njeni prebivalci pa so se združili v skupine in vršili odpor proti enotam pred nami.«

Preberite še:

Ruski vojaki v očeh vojnih sovražnikov

Zakaj so v Rusiji govorili francosko

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.