Trije miti, ki so za vedno spremenili Rusijo

1. Prevara Lažnega Dmitrija

Lažni Dmitrij je bil, naj nam bo to všeč ali ne, najuspešnejši prevarant v zgodovini Rusije. Svojo državo je uspel prepričati, da je bil prav on mlajši sin Ivana Groznega, zakoniti prestolonaslednik, in se je po čudežu izognil smrti. S svojo avanturo je dobesedno prelomil potek ruske zgodovine. Ubili so ga bojarji in ko so ti leta 1606 le sami sedli na prestol, je državo zajel kaos – nastopilo je t. i. obdobje zmede, ki so ga zaznamovali medsebojni spopadi, vojne, diktature in represije.

Po najbolj razširjeni razlagi je bil Lažni Dmitrij v resnici pobegli menih Grigorij Otrepjev. Ko so se med ljudstvom začele širiti govorice, da je carjevič Dmitrij vendarle preživel, je Otrepjev služil pri poljskem knezu. Izkoristil je situacijo in med svojo izpovedjo dejal, da je ravno on sin ruskega carja, ki so ga pred grozečo nevarnostjo pravočasno zamenjali z drugim fantičem. To je dalo začetek celotni intrigi. Poljaki so uspešno pograbili idejo o preživelem carjeviču in celo uspeli spraviti Lažnega Dmitrija na prestol. Vendar pa moramo poudariti, da so ruski bojarji vedeli za prevaro Otrepjeva, a so ga vseeno izkoristili, da bi vzeli oblast njim manj ugodni osebi – Borisu Godunovu.

V času vladavine Lažnega Dmitrija so tujci v Moskvo prvič prišli kot gospodarji in ne kot gosti. Poljaki so Lažnega Dmitrija poročili s poljsko rojakinjo Marino Mniszech in jo okronali kot rusko carico. Osvajalci pa niso dosti upoštevali volje Lažnega Dmitrija in so se vedli barbarsko: vdirali so v moskovske hiše, posiljevali ženske, ropali mimoidoče. Nič čudnega, da se je proti njim hitro obrnilo domače prebivalstvo, po surovem umoru Lažnega Dmitrija v Moskvi pa so se pojavile vstaje proti Poljakom. Legende pravo, da so prah samooklicanega carjeviča izstrelili v smeri Poljske.

2. Zapisniki sionskih modrecev

Zapisniki sionskih modrecev je ime ponarejenega dokumenta, ki opisuje »židovski načrt za svetovno prevlado«. Pojavili so se na začetku 20. stoletja. Mnogi so jih prepisovali, prevajali in širili v milijonskih nakladah po vsem svetu, pri tem Rusija ni bila izjema. Zgodovinski ponaredek je več desetletij podžigal antisemitska občutja v državi in med ljudmi predstavljal »dokaz« za obstoj židovsko-prostozidarske zarote.

V Rusiji so bili Zapiski prvič izdani leta 1903 v peterburškem časopisu Znamja z naslovom Program Judov za svetovno prevlado. 24 zapisnikov je opisovala, kako naj bi Judi najprej uničili vse države na svetu, nato pa na njihovih ruševinah ustanovili globalni judovski imperij.

Napad na judovski dom pri Nižnem Novgorodu

Mary Evans/Global Look Press

O tem, kdo je našel zapiske, so krožile razne legende. Ena pravi, da je pristen rokopisni izvirnik pridobil agent ruske tajne policije, ki da je zaplenil zapiske iz kovčka glavnega sionista Theodorja Herzla leta 1897.

Ko so bili Zapiski objavljeni, je v Rusiji nastopil še en val krutih pogromov Judov (napadi na Jude so se v Ruskem imperiju dogajali že od druge polovice 18. stoletja). Vsi redni udeleženci teh pogromov sicer niso mogli poznati zapiskov, so jih pa brali in široko propagirali organizatorji.

Že takoj po objavi so se pojavili dvomi o pristnosti teh zapiskov, a so okrog tega potekali spori še celo stoletje. Pika na i razpravi je bila postavljena komaj leta 2006. Ruski zagovorniki človekovih pravic so večkrat pozivali, na se zapiske doda na seznam ekstremističnih in prepovedanih del, to pa so dosegli šele leta 2012.

3. Načrt Allena Dullesa za uničenje Sovjetske zveze

»Vojna se bo končala – vse se bo nekako pomirilo, uredilo. Vse, kar imamo, s čimer razpolagamo, vse zlato in vso materialno moč, mečemo v poneumljanje ljudi, da jih spreminjamo v bebave! Človeški možgani in zavest ljudi so sposobni spreminjanja. Če tam zasejemo kaos, jim bomo neopazno vcepili lažne vrednote in jih prisilili, da bodo verjeli v te lažne vrednote.«

To so vrstice iz tako imenovanega Načrta nekdanjega direktorja CIE Allena Dullesa. Dokument navaja načrte ameriških tajnih služb za postopno propadanje in dokončen razpad Sovjetske zveze preko vcepljanja lažnih vrednot in »vab svobodnega sveta«, kot so »modni plesi, lepe obleke, posebna vrsta plošč, pesmi, skladb …«

Opus naj bi bil napisan leta 1945, a gre v resnici za produkt postsovjetske ideologije iz začetka 90. let 20. stoletja. Dolgo je veljal za resen argument v razpravah znotraj Rusije, pri tistih ljudeh, ki so verjeli v obstoj ameriške zarote proti Rusiji. Zlovešč načrt so citirali po televiziji, v tisku, celo v javnih debatah so se sklicevali nanj. Mit o tem dokumentu se je tako globoko vcepil v zavest množic, da še danes spodbuja protiameriška čustva v ruski državi.

Direktor CIE Allen Dulles v svoji pisarni v Washingtonu

AP

Prve odlomke iz načrta je leta 1993 objavil časopis Sovjetska Rusija. Nanj in na Zapisnike sionskih modrecev se je skliceval metropolit sankt-peterburški in ladonški Ioann. Zanj je načrt predstavljal dokaz, da je Zahod proti Rusiji izpeljal »skrbno načrtovano« in »podlo« vojno. A vendar, skozi leta se je našlo vse več neskladnosti v domnevni rusofobski doktrini.

Za nekatere vrstice iz načrta se je na primer izkazalo, da gre za praktično dobesedne citate iz romana Večni klic ruskega pisatelja Anatolija Ivanova iz leta 1981. Ljudi so potem poskušali prepričati, da je KGB dobil besedilo od svoje nezakonite agenture v ZDA, a so ga v času Brežnjeva malo preuredili in mu dodali malo bolj leposloven odtenek za roman. Toda domnevni »originalni tekst« javnosti nikoli ni bil predstavljen.

Še več o teorijah zarote proti Rusiji preberite tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.