Trije ameriški predsedniki na čelu protisovjetskega boja

Harry S. Truman

»Če bo zmagala Nemčija, moramo pomagati Rusiji in obratno – počakajmo, da se pokoljejo med sabo, preden preprečimo Hitlerjevo zmago.«

To je leta 1941, teden dni po po nemškem napadu na SZ – katere vojska se je po težkih izgubah morala umakniti – izjavil tedanji ameriški senator Harry Truman. Po nastopu predsedniške funkcije leta 1945 njegov odnos ni bil nič bolj »prosovjetski«, skupni boj proti nacističnemu sovražniku gor ali dol.

Getty Images

Truman je na čelo države prišel po smrti Franklina Roosevelta – zagovornika povojnega ameriško-sovjetskega sodelovanja, ki mu Truman že v času svojega podpredsedništva ni bil najbolj naklonjen. Po besedah Andreja Gromika, zgodovinarja in sina znamenitega sovjetskega ministra za zunanje zadeve, »Truman ni verjel v mednarodno sodelovanje 'velikih treh': SZ, VB in ZDA, misleč, da Amerika za uresničevanje svojih nacionalnih interesov ne potrebuje zunanjih zaveznikov.«

Truman je dva tedna po nastopu oblasti že sestankoval s sovjetskim ministrom za zunanje zadeve Vjačeslavom Molotovom, ki je bil zgrožen zaradi Trumanovega ponižujočega odnosa, kakršnega menda še nikoli ni bil deležen. Ruski minister je kasneje izjavil, da je prav ta pogovor skrhal odnose med velesilama in napovedal hladno vojno.

Truman in Vjačeslav Molotov

Getty Images

Leto dni kasneje je Churchill na Trumanovo povabilo na ameriški univerzi v Missouriju nastopil z znamenitim  fultonskim govorom.

Po besedah zgodovinarja Erica Fonerja je ta doktrina napovedala »ameriško podporo vsem še tako nedemokratičnim antikomunističnim režimom, a tudi globalno vojaško združevanje proti Sovjetski zvezi«.

John F. Kennedy

Kamen spotike med Kennedyjem in SZ je bila Kuba. SZ je leta 1959 podprla kubansko revolucijo in odločno nasprotovala strmoglavljenju Castrovega režima, ki ga je v Prašičjem zalivu leta 1961 s Kennedyjevim blagoslovom poskušala spodnesti CIA.

Getty Images

Poleg tega Kennedy v nasprotju z Moskvo ni hotel demilitarizirati in osvoboditi Zahodnega Berlina. Mejni prehod C (oziroma Checkpoint Charlie) so zato 17. oktobra 1961 za eno noč preplavili ameriški in sovjetski tanki, katerih spopad bi pomenil začetek nove svetovne vojne.

Ko sta se leta 1961 Kennedy in Hruščov sestala na Dunaju, je slednji novinarjem rekel, »da je ameriški predsednik še precej zelen«.

Eden izmed nagovorjenih novinarjev je kasneje izjavil, da izkušeni predsednik na Kubo ne bi nikoli poslal balističnih raket (kar je leta 1962 naredil Kennedy).

Getty Images

Svet je bil na robu tretje svetovne vojne. Zaradi Kennedyjeve nepopustljivosti – in po tem, ko  so se ZDA pridušale, da bodo iz Turčije umaknile jedrsko orožje – je Moskva s Kube umaknila rakete.

Ronald Reagan

Štirideseti ameriški predsednik je že od začetka svojega mandata leta 1981 bil sovražno nastrojen proti SZ. Prav ta, ki je SZ poimenoval »imperij zla« in mu v šali zagrozil z bombnim napadom.

»Dragi sodržavljani, z veseljem vam sporočam, da sem na današnji dan podpisal dokument, s katerim se bomo za vselej znebili Rusije,« je povedal v enem izmed svojih radijskih nagovorov. Čeprav šale niso predvajali, je posnetek pricurljal v javnost in vznemiril sovjetske vojne ter politične kroge.

Getty Images

Reaganov režim je podpiral afganistanske mudžahedine, ki so se bojevali proti afganistanski in sovjetski vojski. Reagan je prav tako pristal, da v Zahodni Evropi vzpostavijo raketni sistem Pershing II in razdražijo Moskvo.

SZ  je skrbelo predvsem, da bo Reagan uresničil svoj načrt imenovan Strateška obrambna pobuda (poznan tudi kot Vojna zvezd) in v vesolje poslal masivne protiraketne sisteme. SZ se je bala  novega oborožitvenega spopada; ko je Gorbačov postal generalni sekretar KP, je – po njegovih besedah nesimpatičnega in dinozavru podobnega – Reagana soočil s perečim vprašanjem.

Reagan in Gorbačov

Getty Images

Reagan je bil Rusiji zelo nenaklonjen, šale o bombardiranju gor ali dol. Pred nekaj leti je medije preplavila novica, da so ga kljub bogatemu političnemu in obveščevalnemu zaledju o Rusiji največ naučile kriminalke Toma Clancyja.

Se hladna vojna res ni nikoli končala?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.