Caricino
Legion Media
Velika peterhofska palača je pravi biser Peterhofa, kompleksa palač in vrtov blizu Sankt Peterburga. V kraju, znanem tudi kot »ruski Versailles« je bila rezidenca ruskih carjev. Danes je tam muzej z več kot 3.500 eksponati: slike, porcelan, tkanine, pohištvo in osebni predmeti ruskih vladarjev. Kompleks je sestavljen iz več manjših palač. V eno od njih je bilo vgrajeno prvo dvigalo v Rusiji.
Zimski dvorec, glavna rezidenca ruskih carjev, osupne že samo s svojo velikostjo. Ima 1.057 sob, 1.786 vrat, 1.945 oken in 117 stopnišč. Dvorane so okrašene s 176 skulpturami. Danes v dvorcu domuje muzej Ermitaž, za zidovi katerega obiskovalci lahko občudujejo eksponate, ki segajo vse od prazgodovine pa do danes, vključno s svetovno znanimi deli Leonarda da Vincija, Henrija Matisseja in Rembrandta.
Teremska palača v moskovskem Kremlju je bila zgrajena leta 1636 in združuje elemente italijanske in staroruske arhitekture. Notranje stene so okrasili z nenavadnimi ornamenti in heraldičnimi vzorci in poslikavami biblijskih prizorov. Čeprav se originalne okrasitve niso ohranile, je bila v 19. stoletju izvedena obnova, ki je upoštevala stil iz 17. stoletja.
Južna rezidenca ruskih carjev palača Livadija je vsemu svetu postala znana, ko so se februarja 1945 tam srečali Stalin, Roosevelt in Churchill na Jaltski konferenci, kjer so razpravljali o povojni ureditvi Evrope.
Kar tri carice (Katarina I., Jelizaveta Petrovna in Katarina II.) so vlagale kupe denarja, da je ta palača postala ena najlepših v Evropi. Osrednja atrakcija je znamenita Jantarna soba, katere dekoracije in paneli so narejeni iz jantarja. Originalno sobo je carju Petru I. podaril Friderik Viljem I. Pruski, a je izginila med drugo svetovno vojno brez sledu. Danes lahko obiskovalci občudujejo obnovljeno različico te mojstrovine.
Gatčinski dvorec je bil verjetno najbolj priljubljena dopustniška palača ruske vladarske rodbine. V palači je tudi skrivni prehod s številnimi hodniki in skritimi sobami. Ta prehod stanovalcem ni omogočal samo diskretnega odhoda ampak tudi hitro premikanje med različnimi krili palače.
Palača v Caricinu južno od Moskve ima žalostno zgodovino. Čeprav je bila zasnovana kot domovanje Katarine II., ni v njej nikdar nihče živel. Palača je stoletja stala zapuščena in proti koncu 20. stoletja je bila že v zelo slabem stanju. Šele po koreniti obnovi v letih 2005-2007 je postala takšna, kot so si jo zamislili njeni arhitekti.
To palačo je zasnoval slavni italijanski arhitekt Francesco Bartolomeo Rastrelli na prošnjo državnika Mihaila Voroncova. Zaradi velikosti in luksuzne opreme pa je palača zanj postala veliko finančno breme, zato jo je bil prisiljen predati državi. V poznem 18. stoletju je Pavel I. predal dvorec malteškim vitezom, ki so k dvorcu dogradili Malteško kapelo. Danes je v zgradbi Vojaška šola Suvorova in obisk je omejen na orgelske koncerte v kapeli.
Palača je bila zgrajena po ukazu Katarine II. kot nagrada knezu Grigoriju Potjomkinu za uspešno priključitev Tavride (Krima) Rusiji leta 1783. Tavridska palača je imela velik vpliv na razvoj ruske arhitekture, saj so tudi drugi ruski plemiči začeli svoje palače postavljati po njenem vzoru.
Lesena palača carja Alekseja Mihajloviča ima 270 poslikanih in okrašenih sob. Zgrajena je bila leta 1667 brez uporabe bilo kakšnih žebljev ali drugih pritrdilnih pripomočkov. V 18. stoletju je bila porušena, a so jo ponovno postavili v 90-ih letih 20. stoletja.
Zasnoval ga je italijanski arhitekt Carlo Rossi in je po mnenju mnogih ena od najlepših zgradb v Sankt Peterburgu. Palača ni navdušila samo domačinov ampak tudi tujce. Britanski kralj Jurij IV. je celo prosil ruskega carja Nikolaja I., da mu pošlje pomanjšano maketo palače, saj je slišal že toliko o njej, da ga je zanimalo, kako izgleda.
Velika kremeljska palača, ki so jo dokončali leta 1849, je danes najpomembnejši dvorec v Rusiji, saj služi kot uradna rezidenca ruskega predsednika. Palačo je sicer možno obiskati, vendar vas bo kar drago stalo – enourni vodeni ogled stane preko 70 EUR.
Zgradili so ga sredi 18. stoletja, namenjen pa je bil oddihu za člane carske družine med njihovim potovanjem od Sankt Peterburga do Moskve in nazaj. Zgradbo so večkrat obnovili in vsakič vključili nove arhitekturne stile, vključno z baročnim in klasicističnim.
Konstantinovski dvorec je danes poslovno in kulturno središče Sankt Peterburga. Tukaj se odvijajo veliki mednarodni dogodki, kot na primer vrh G20.
Z gradnjo Petrovskega dvorca je Katarina II. proslavila rusko zmago nad Otomanskim cesarstvom v vojni 1768-1774. Med uničujočim požarom leta 1812 se je Napoleon z vojsko premaknil iz Kremlja v ta dvorec, ki so ga vojaki pretvorili v neprebojno trdnjavo. Danes si poslopje dvorca delita muzej in hotel.
Preberite še:
Neumnosti, ki so jih počeli Romanovi
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
