Kako se je ameriški brezpilotnik leta 1969 sam predal Sovjetski zvezi

Novembra 1969 je iz ZDA v Sovjetsko zvezo priletela nadvse elegantna leteča naprava, ki je zelo spominjala na znamenito stratosfersko izvidniško letalo SR-71 Blackbird, samo da je bila bolj majhna, dolga zgolj tri metre. To je bilo brezpilotno izvidniško letalo D-21, izdelek iste enote Lockheeda, ki je naredilo tudi Blackbirda, pripoveduje Rossijskaja gazeta.

Ne le konstrukcija, tudi namen D-21 je bil podoben kot pri SR-71 Blackbirdu: izvedba vohunskega poleta z nadzvočno hitrostjo na ogromni višini. A s pomembno razliko, da se je SR-71 po izpeljani misiji vrnil v bazo, D-21 pa je na koncu odvrgel kaseto s posnetim filmom in se samouničil. D-21 je tudi vzletal s posebej opremljenega Blackbirda, dokler ni bila pozneje narejena še inačica za vzletanje z B-52.

A že prvi polet se je končal nenavadno. D-21B, izvidniško brezpilotno letalo v različici z raketnim pospeševalnikom, je s »črne ptice« poletelo nad Kitajsko in fotografiralo jedrski poligon poleg jezera Lob-Nor. Po opravljeni nalogi bi se moralo obrniti v nasprotno smer, a je iz neznanega razloga letelo še naprej, dokler mu ni zmanjkalo goriva in je pristalo na tleh v okolici Bajkonurja (kraj v sovjetski republiki Kazahstan, znan po vesoljskem izstrelišču, op. prev.).

D-21B, takšen model so dobili v roke tudi Sovjeti

US Air Force/Wikimedia Commons/CC BY-SA 2.0

Sovjetski inženirji seveda niso izpustili priložnosti in so napravo skrbno preučili. »On [brezpilotnik] je vzbudil veliko zanimanje pri sovjetski letalski industriji, ker je šlo za dokaj kompakten stroj s sodobno izvidniško opremo za izvidniške polete na dolgih razdaljah pri visokih nadzvočnih hitrostih v pogojih velike kinetične pregretosti,« je The National Interest citiral ruska letalska zgodovinarja Jefima Gordona in Vladimirja Rigmanta, navaja RG.

Svet ministrov ZSSR je 19. marca 1971 sprejel sklep, po katerem je Sovjetska zveza začela razvijati svoje strateško brezpilotno letalo Voron, nadvse podobno ameriškemu D-21 (zanj je bil zadolžen Tupoljev, op. ur.). Po načrtih bi moral napravo v zrak pripeljati strateški bombnik – raketonosec Tu-160.

Toda oba brezpilotnika iz naše zgodbe – D-21 in Voron – je naposled povozil napredek v razvoju vohunskih satelitov. V obeh državah so prišli do sklepa, da satelitski posnetki predstavljajo boljšo perspektivo, zato sta bila oba projekta zaustavljena. Sovjetskih brezpilotnih »vran« niso nikoli izdelali, dvajset brezpilotnikov D-21 pa je pristalo na »pokopališču letal« v ameriški letalski bazi Davis-Monthan.

Priporočamo še: Ruski jurišni brezpilotnik S-70 Ohotnik prvič v zraku

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.