Šest vojn in spopadov, v katerih sta bila Rusija in Velika Britanija zaveznici

1. Avstrijska nasledstvena vojna (1740-1748)

Bitka pri Fontenoyu, 11. maj 1745

Getty Images

Ko so se Francija, Prusija in Španija sredi 18. stoletja odločile, da pograbijo ogromne dele Habsburške monarhije, Velika Britanija in Rusija nista mogli samo mirno gledati ob strani in si privoščiti, da bi Pariz in Berlin okrepila svoje položaje.

Medtem ko so se Britanci osredotočili na Francijo, so se ruske sile zoperstavljale četam pruskega kralja Friderika Velikega. Ob koncu spopadov leta 1747 pa sta London in Sankt Peterburg podpisala še konvencijo, po kateri je bilo 37 tisoč ruskih vojakov poslanih v Porenje za boj proti Francozom.

Ruska in britanska vojna angažiranost je pomagala Habsburžanom, da ohranijo splošni status quo v Evropi. Kljub določenim izgubam ozemlja so večino svojih območij zadržali, Prusiji in Franciji niso dovolili kakšne bistvene širitve. Rusija in Velika Britanija sta to kakopak pozdravili.

2. Koalicijske vojne (1792-1815)

Ruske in britanske sile blizu Bergena, Dirk Langendijk (1748-1805)

Javna domena

Ruski in britanski imperij sta se skoraj dve desetletji borili, da bi uničili revolucionarno Francijo in preprečili širjenje njenih »nalezljivih« idej v svoji državi.

Toda vmes sta bili tudi obdobji, ko sta državi medsebojno sodelovanje zamenjali s spopadom (1800-1801) in celo vojno (1807-1812).

Britanski in ruski vojaki so redko delovali skupaj. Rusija se je vojskovala proti Francozom v Nemčiji, Italiji in na lastnih tleh, Britanci pa so se proti Napoleonovi vojski v glavnem borili v Španiji in na Portugalskem.

Največja skupna britansko-ruska operacija v času teh vojn se je zgodila leta 1799 na Nizozemskem, ki je bila pod francosko okupacijo. Ekspedicijske sile iz obeh držav so bile poražene s strani sil Francije in marionetne Batavijske republike ter prisiljene v umik. Za Britance vseeno operacija ni bila popolna katastrofa, ker so uspeli zavzeti velik del batavijske flote.

3. Grška vojna za neodvisnost (1821-1830) 

Rusi v bitki v Navarinu, 1846., Ivan Ajvazovski

Pomorska akademija, Sankt Peterburg, Rusija

Evropske sile so šest let gledale, kako so se Grki hrabro in možato borili za svoj neodvisnost od Osmanskega imperija. Upornike so podpirale moralno in diplomatsko, a se niso vpletale v spopade.

A ko so Osmani do leta 1826 s pomočjo egiptovskih vazalov okupirali večino grškega ozemlja in spravili revolucijo na rob propada, so intervenirale Rusija, Francija in Velika Britanija.

V pomorski bitki v zalivu Navarino 20. oktobra 1827 je skupna rusko-britansko-francoska flota povsem uničila osmansko-egiptovske sile, ki so izgubile preko 60 ladij. Ta zmaga je bistveno pomagala Grkom, da so lahko tri leta pozneje slavili svojo svobodo.

4. Boksarska vstaja (1899-1901)

Predstavniki nemških, britanskih, italijanskih, ameriških in ruskih vojaških sil, ki so pomagale zadušiti boksarsko vstajo na Kitajskem, v Pekingu.

Getty Images

Kitajska je konec 19. stoletja doživljala težke čase. Tehnološko in gospodarsko je zaostajala za velikimi silami, ki so njo spremenile v polkolonijo. V odgovor proti temu podrejanju Kitajske se je zgodila boksarska vstaja. To je bila množična vstaja proti tuji intervenciji, ki sta jo spremljala kruto pobijanje Evropejcev in kristjanov ter požiganje cerkva in veleposlaništev.

Da bi rešile situacijo, so velike sile oblikovale t. i. Zavezništvo osmih držav. Poleg Velike Britanije in Rusije so bile v njem še Nemčija, Japonska, ZDA, Italija, Avstro-Ogrska in Francija. Zavezniki so vstajo zadušili, Kitajsko pa spravili v še bolj odvisen in brezupen položaj.

5. Prva svetovna vojna (1914-1918)

Getty Images

V začetku 20. stoletja so Rusija, Francija in Velika Britanija premostile (ali vsaj poskušale premostiti) svoja nesoglasja, da bi se skupaj zoperstavili naraščajoči moči trojne zveze med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo.

Antanta prvotno ni bila oblikovana kot skupna obrambna zveza, ampak kot združenje držav z enako zunanjepolitično usmeritvijo, a je med prvo svetovno vojno prerasla v močno vojaško zvezo več kot 20 držav.

Neuspešna intervencija zveze v Rusiji in propadla podpora belemu gibanju proti sovjetskim revolucionarjem je bila zadnja velika akcija antante, ki je bila kmalu zatem hitro razpuščena. Francija in Velika Britanija sta ostali zaveznici, toda brez Rusije.

6. Druga svetovna vojna (1939-1945)

Sovjetske in britanske sile v bližini Wismarja, 3. maj 1945

Getty Images

Ko je nacistična Nemčija 22. junija 1941 začela operacijo Barbarossa proti Sovjetski zvezi, je britanski premier Winston Churchill v svojem govoru obljubil Rusiji in ruskemu narodu »vso tehnično in ekonomsko pomoč«, ki bi jo lahko zmogla Velika Britanija in bi bila v korist Rusom.

Pred vojno hladni odnosi so se spremenili v globoko sodelovanje, ki je trajala štiri leta. Velika Britanija je aktivno pomagala Sovjetski zvezi po programu posojil in zakupov (lend and lease). Leta 1941 sta državi skupaj okupirali pronemški Iran ter se uspešno borili proti Kriegsmarine in Luftwaffe v Arktičnem oceanu.

Sovjetska zveza in Velika Britanija sta 3. maja 1945 blizu mesta Wismar uspeli organizirati Dan Elbe, ko sta v stik prišli britanska druga armada in sovjetski tretji gardni tankovski korpus. A že kmalu po koncu druge svetovne vojne so se odnosi med vojnima zaveznicama poslabšali. Začenjalo se je obdobje hladne vojne.

Preberite še: Kako je zavezniška pomoč okrepila Rdečo armado med drugo svetovno vojno

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.