Zakaj so otroci v sovjetskih vrtcih spali kar zunaj na mrazu?

Če pogledamo to fotografijo, nas kar malo zmrazi - malčki očitno spijo zunaj v zimskem mrazu. Verjeli ali ne, to je bila običajna praksa v sovjetskih vrtcih. Lahko najdemo številne fotografije, ki prikazujejo otroke, ki spijo zunaj - tako pozimi kot tudi poleti.

Spanec zunaj v 50. letih prejšnjega stoletja

Leonid Šokin/MAMM/MDF

Je bil tak spanec nevaren za otrokovo zdravje? Preučevali smo dokument z naslovom "Sanitarna pravila in predpisi za vrtce" iz leta 1985, ki ga je odobril najvišji zdravstveni organ ZSSR. Izkazalo se je, da so sovjetske otroške ustanove jasno razumele, da bi morali imeti otroci redni dostop do svežega zraka. Predpisi zahtevajo, da se prostori vrtcev prezračijo najmanj dvakrat na dan, otroci pa naj redno hodijo na sprehod in se igrajo zunaj. Osebje vrtca je moralo biti pozorno na to, da so bili otroci toplo oblečeni, vendar ne pretirano: zimski plašči so bili obvezni le, če se je temperatura spustila pod -4 stopinje Celzija. Vendar v teh „Sanitarnih pravilih in predpisih“ nismo našli podatkov o fizičnem spanju zunaj.

Delovno taborišče ali zdrava navada?

Otroci v spalnih vrečah

Arhivska fotografija

Takšnih fotografij je na pretek, mi pa smo prebrskali nekaj spletnih oglasnih desk in našli nekaj res zanimivih komentarjev na to temo od ljudi, ki so dovolj stari, da se spominjajo svoje mladosti v ZSSR.

Ena najpomembnejših nalog prve sovjetske vlade je bila zaustaviti množične epidemije, vključno s tuberkulozo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v ambulantah za tuberkulozo delalo več kot 25 tisoč zdravnikov; do leta 1957 je bilo proti tuberkulozi cepljenih več kot 130 milijonov sovjetskih ljudi. Toda osrednji boj proti epidemijam je bila vsakodnevna higiena, ki se je promovirala v vrtcih po vsej ZSSR.

Otroci na Krimu, 1971

Valerij Šustov /Sputnik

Svež zrak je bistvenega pomena za dobro zdravje. Zdravje prvih Romanovih - carjev - je bilo tako slabo, saj so večino svojega življenja preživeli v svojih sobanah, redko so vdihnili svež zrak, še posebej v svojem otroštvu.

Nasprotno so sovjetski otroci veliko časa preživeli zunaj. Uporabnik interneta „matros_kruzhkin“, ki je leto 1959–1960 preživel leto dni v otroškem sanatoriju proti tuberkulozi, je zapisal: „Zelo dobro se spominjam teh spancev na odprtih verandah, tudi pozimi. Samo nos so nam pustili zunaj, da smo lahko dihali. Poleti so otroci spali na verandah in terasah. Tudi pozimi so tiste, ki niso mogli hoditi, odnašali ven in jih toplo zavijali v odeje. Prostori so se ogrevali s pečmi na drva. "

Otroci iz vrtca v mestu Feodosija v Krimu na poletnem sprehodu. 1939

Anatolij Garanin /Sputnik

Drugi ljudje potrjujejo, da se je v sedemdesetih in osemdesetih letih uveljavljala uporaba vodne in zračne terapije, in to ne le v protituberkuloznih ustanovah in sanatorijih. Uporabnik „DuraLena“ se spominja, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja „vsa naša vrtčevska skupina hodila zunaj v spodnjih hlačah, nas pa so polivali z vodo iz cevi“.

Nekaterim otrokom pa se to ni zdelo tako prijetno, o čemer pričajo spomini: "Tega ne bom nikoli pozabil, bilo je to kot delovno taborišče," je zapisal uporabnik z imenom "barbosiara". "V teh spalnih vrečah nisi mogel premakniti niti palca in nisem mogel zdržati v tako tesnih okoliščinah - včasih sem histerično kričal in prekleta vzgojiteljica me je le še bolj zategnila. "

Dmitrij Baltermants/MAMM/MDF

Za vzgojitelje v vrtcu pozimi otroški sprehod ni bil samo sprehod po parku. Uporabnik 'eliabe_l', rojen v Moskvi v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se spominja: "Koliko dela je bilo takrat za vzgojitelje! Otroke je bilo treba spraviti v spalne vreče, nato pa odnesti na teraso, kjer so bila okna odprta na stežaj. Po uri spanca je bilo treba vse prenesti nazaj. In to je bil navaden vrtec, ne elitna ustanova. Vsako jutro je vse otroke pregledal zdravnik, in če je bil kdo prehlajen, so ga nemudoma poslali domov. "Sanitarne norme so predpisovale spanje zunaj, če se temperatura ni spustila pod -10 Celzija.

Romantično doživetje

Otroci v sanatoriju v Karelijski ožini, ZSSR, 1959

V. Loginov /Sputnik

Če pogledamo vse skupaj, so bile to precej "romantične" izkušnje, ki se jih mnogi Sovjetski ljudje spominjajo še v njihovih starejših letih. Veliko ljudi je ohranilo navado spanja zunaj ali spanja z odprtimi okni, tudi v najhladnejših letnih časih.

Deklica v spalni vreči v vrtcu v Čerepovcu, 1973

Vladimir Pervencev /Sputnik

"Spominjam se, kako so nas v jaslih (celo pred vrtcem!) po kosilu zavili v odeje in dali spat kar zunaj na mraz," se spominja uporabnik z imenom "Olk". »Spali smo na nekaj zelo širokih mizah. Rad sem ležal tam in opazoval javorjeve liste, kako odpadajo v globoki zimi ali sinice, kako skačejo po golih vejah. In zmeraj je poleg nas sedela vzgojiteljica, oblečena v plašč in gnetla svoje zmrznjene prste ter nas občasno pogledala izpod obrvi. Hitro sem zaprl oči in se pretvarjal, da spim. "

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.