Kako je Rusija (nekoč) bila največji izvoznik konoplje na svetu

Rusija je bila pred 20. stoletjem večinoma kmetijska država, večino njenega izvoza pa so predstavljale surovine. Konoplja, rastlina iz rodu cannabis sativa (navadna konoplja), je bila eden največjih akterjev ruskega izvoza. Vrsta, ki so jo gojili v Srednji Rusiji, je imela zelo nizki delež tetrahidrokanabinola, glavne psihoaktivne sestavine rastline, zato se Rusi niso omamljali z njo (ni nobenih podatkov o množični rekreativni uporabi), država pa se je s tem precej obogatila. Poleg tega je Rusija dejansko s konopljo oskrbovala svojega največjega pomorskega sovražnika, Veliko Britanijo, ki so jo nato uporabili za izdelavo vrvi za britansko floto ...

Papir in oklepi, vrvi in ​​jadra

Izdelava vrvi: „polaganje“ ali zvijanje treh pramenov konopljine preje, da nastane vrv (levo). Konopljina vrv (desno).

Getty Images

Navadna konoplja je ena najhitreje rastočih rastlin na planetu in verjetno ena prvih, ki so jo v človeški zgodovini zavili v vlakna. Njena uporaba je zelo raznolika. V starodavni Kitajski so iz te rastline izdelali prvi papir; Prva Biblija, prva ameriška ustava Johanna Gutenberga in Deklaracija o neodvisnosti so bili natisnjeni na konopljinem papirju.

Konoplja je material, proizveden iz Cannabis sativa L. ssp. sativa, rodu rastline, ki se uporablja v industrijske namene. Konoplja kot material nastaja z namočitvijo stebel rastline v vodo. Nastala vlaknina ima edinstvene fizične lastnosti: je pregosta, da bi jo pojedli zajedalci, kot so, recimo, molji, in tako trdna, da je blago, pridobljeno iz nje, izjemno trpežno. Platno za oblačila in posteljnino, vrvi in ​​jermeni za konje, celo konopljin oklep - bojevniki starodavne Rusije so na oblačila šivali plasti konopljine vrvi in ​​te vrvi so jih ščitile pred streli, meči in udarci s sulico. Konoplja tudi v slani morski vodi ne gnije, zato je bila popoln material za pomorsko opremo in jadra.

Sušenje konoplje in lana, Rusija, ilustracija iz Teatro universale, Raccolta enciclopedica e scenografica, 1838.

Getty Images

V ruskem jeziku obstaja pridevnik poskonnij ("посконный"), ki se uporablja za opisovanje nečesa zelo starega, tradicionalnega, povezanega s kmečko Rusijo. Toda veliko Rusov ne ve, da pridevnik pravzaprav izhaja iz besede poskon' ("посконь"), kar je v bistvu izraz za moško rastlino konoplje. Moške rastline se v glavnem uporabljajo za pridelavo industrijske konoplje, ker so višje, debelejše in nimajo semen, ki bi oteževala proizvodnjo konopljinih vlaken. Torej, zakaj je bila tradicionalna Rusija tako močno povezana s konopljo?

Kako je pomorska oprema sovražnike spremenila v prijatelje

Model "The Solen", tipičnega švedskega plovila v severni vojni

Jim Hansson/Švedski nacionalni pomorski muzeji

Industrijsko konopljo so v ruskih deželah gojili že od predkrščanskih časov za proizvodnjo oblačil, ribiških mrež in vrvi, kasneje pa za izdelavo konjske vprege in zaščitnih oklepov. Kmetje so jedli hrano, pripravljeno na konopljinem olju, saj sončničnega olja v osrednjih in severnih regijah ni bilo veliko.

Od 16. stoletja je ruska država začela proizvajati več konoplje, kot je bilo potrebno, saj so se odprli izvozni trgi. Poglejmo, kako se je razvijala in kako je Rusija postala vodilni svetovni izvoznik industrijske konoplje.

V 16. stoletju je Richard Chancellor vzpostavil trgovino z ruskim carstvom. Britanci so takrat začeli uvažati rusko konopljo; vendar je razcvet trgovine prišel šele z vladavino Petra Velikega.

Konopljino steblo z vlakni (levo). Postopek pridelave konoplje (desno).

Javna domena; MAMM/MDF

V 1710-ih letih je bila v polnem razmahu velika severna vojna med Švedsko in koalicijo Rusije, Danske-Norveške in Saške-Poljske. Velika Britanija se ni vmešala vse do leta 1717, vendar se je ruski strani pridružila precej prej - zaradi konoplje.

Posel in vojna gresta včasih vsak po svoje. Britanija je za podpiranje svoje pomorske moči potrebovala les, železo in konopljo. Pred severno vojno je Velika Britanija konopljo in železo kupovala večinoma od Švedske, med vojno pa Švedom ni pomagala v bitki proti Rusom. Švedski kralj Charles XII. je bil zaradi tega užaljen in je dvignil cene konoplje in železa.

Vodilna ladja "Goto Predestinacija" (Božja previdnost), ki jo je zgradil Peter Veliki v Voronežu, 1700/1701. Najdeno v zbirki Rijksmuseum, Amsterdam. Umetnik: Schoonebeek (Schoonebeck), Adriaan (1661-1705).

Getty Images

Leta 1715 je Britanija začela uvažati železo iz Rusije in Peter je doumel, da mora izvažati tudi konopljo. Istega leta je ruski car izdal ukaz za povečanje proizvodnje konoplje in hkrati ponudil Britancem nižje cene od Švedskih: medtem ko so Švedi prodajali tono konoplje za 22 funtov, jo je Peter ponudil za 6 funtov. In kot so potrdili britanski mornariški častniki, je bila ruska konoplja veliko boljša od švedske.

Skupaj z logistiko je za angleške trgovce ena tona materiala ruske konoplje znašala nekaj več kot 10 funtov! In kar je bistveno, ruska dobava konoplje je bila neskončna, v primerjavi s sosednjimi sorazmerno majhnimi zalogami Švedske... Z zaščito svojih trgovskih ladij, ki so morale prečkati vode pod švedskim nadzorom, da bi prišle do ruskih obal Baltika, je Velika Britanija v resnici prevzela rusko stran v vojni. Leta 1715 je v Sankt Peterburg in Rigo prispelo 200 angleških trgovskih ladij, ki so kupile ogromne količine konopljine tkanine in vrvi ter Rusiji zagotovile denar, potreben za nadaljevanje vojne.

Izvoz konoplje iz Rusije

Nabiranje konoplje v Rusiji.

Getty Images

Švedska je bila leta 1721 poražena in Rusija je postala cesarstvo. Do začetka 19. stoletja je bila Rusija edina izvoznica konoplje v Veliko Britanijo (96 odstotkov britanskih vrvi je bilo narejenih iz ruske konoplje), medtem ko sta politično bili obe evropski velesili med seboj v mnogih vojnah v 18. stoletju.

V 18.stoletju so iz Rusije izvozili več kot 32.000 ton konoplje na leto. Kmetje iz Orlovske, Kalužske, Kurske, Černigovske in drugih regij so služili velike dobičke s pridelavo rastline in proizvodnjo konopljinega materiala.

Simbol mesta Dmitrovsk, Orlovska regija, Rusija. Spodaj na sredini je videti rastlino konoplje.

Toda v začetku 19. stoletja je Britanija začela iz Amerike uvažati bombaž in za izdelavo pomorskih vrvi pa so začeli uporabljati jutova vlakna, ki so bila cenejša za proizvodnjo. Uvoz ruske konoplje v Britanijo se je tako zmanjšal. Kljub temu je Rusija še naprej izvažala konopljo v več kot 10 držav v Evropi. V drugi polovici 19. stoletja je konoplja predstavljala od 50 do 74 odstotkov ruskega izvoza, do konca stoletja pa je Rusija pridelala 140.000 ton konoplje - 40 odstotkov vse proizvedene konoplje v Evropi. Toda do začetka 20. stoletja so jutova vlakna skoraj vsepovsod zamenjala konopljo, namesto jadrnic pa so prišli parniki, ki so jih začeli uporabljati že sredi 19. stoletja. Tako se je zaključila veličastna zgodba konoplje Ruskega cesarstva. Mesto Dmitrovsk v Orlovski regiji še danes nosi podobo rastline konoplje na svojem simbolu, ki nas spominja na to, da je bila ta regija nekoč vodilna v proizvodnji konoplje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.