15 srce parajočih slik obleganja Leningrada

8. septembra 1941 so nemške čete zasedle mestece Šlisselburg in s tem obkrožile Leningrad s kopnega. Edina pot, ki je povezovala drugo najpomembnejše mesto ZSSR s preostankom sovjetskega ozemlja, je bila dolga trasa čez Ladoško jezero, ki je postala znana kot Cesta življenja.

Leningrad, ki so ga 872 dni oblegale nemške, finske, španske in italijanske čete, se je krčevito boril za preživetje. Zaradi mraza, artilerijskih obstreljevanj, zračnih napadov, predvsem pa lakote je umrlo od 650.000 do milijon prebivalcev mesta.

Kopenske poti do Leningrada so bile ponovno vzpostavljene med operacijo Iskra januarja 1943, ko so sovjetske sile osvobodile Šlisselburg. Leto dni zatem je Rdeča armada začela operacijo Januarski grom, s katero so potisnili sovražnika 100 km od Leningrada in končali 872 dni trajajoče obleganje.

Boris Ugarov. Leningrajčanka (1941)

Boris Ugarov/Državni ruski muzej, 1961

Vasilij Kučumov. Na Marsovem polju, 1942

Vasilij Kučumov/Virtualni ruski muzej

Ilja Glazunov. Otroški spomini. Leningrajska blokada

Ilja Glazunov/Galerija Ilje Glazunova, 2004

Vasilij Kučumov. Nabrežje Neve pri Zimskem dvorcu, 1942

Vasilij Kučumov/Virtualni ruski muzej

Pjotr Belousov. Iz Dnevnika blokade

Pjotr Belousov

Konstantin Rudakov. Mati blokada

Konstantin Rudakov/Čuvaški državni umetniški muzej

Solomon Boim. Ladoga – cesta življenja, 1949

Solomon Boim/Slikarska galerija mesta Krasnoarmejsk v Moskovski regiji,1949

Nikita Cicin. Blokadni kruh

Nikita Cicin, 1987

Ilja Glazunov. Lakota

Ilja Glazunov/Galerija Ilje Glazunova, 1956

Leonid Krivicki. Blokada. Govori Leningrad

Leonid Krivicki, 1967

Solomon Boim. Križarka Kirov strelja

Solomon Boim, 1944

Jurij Neprincev. Blokada, 1943

Jurij Neprincev, 1943

Aleksander Haršak. Zakaj?

Aleksander Haršak

Vladimir Serov, Josif Serebrjani, Anatolij Kazancev. Preboj blokade, 1943

Vladimir Serov, Josif Serebrjani, Anatolij Kazancev/Zbirka Državnega ruskega muzeja, 1943

Aleksej Pahomov. Pozdrav 27. januarja 1944

Aleksej Pahomov/Zbirka Državnega ruskega muzeja, 1944

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.