Kdo je varoval Lenina in Stalina

Leninova osebna varnost je bila organizirana porazno in zaradi tega je bilo izvedenih več poskusov atentata nanj.

Leninov prvi varnostnik je bil Stepan Gil, voznik, ki je svoj čas delal v carjevi garaži. Za varovanje voditelja nove države je nosil samo pištolo. A štos je bil v tem, da je Lenin sam preziral osebno varnost.

Nekdanji voznik V. I. Lenina in avtor spominov o Leninu Stepan Kazimirovič Gil

Georgij Ter-Ovanesov/Sputnik

Gil je nekoč povedal: "Vladimir Iljič je kategorično zavračal vsakršno varovanje. Nikoli ni s sabo nosil orožja (z izjemo majhnega Browninga, s katerim nikoli ni streljal) in me je prosil, naj se tudi sam ne oborožim. Nekoč, ko je za mojim pasom zagledal zataknjen revolver, je ljubeznivo vprašal: ’Zakaj potrebujete to stvar, tovariš Gil?’ A jaz sem revolver še naprej nosil s sabo, čeravno sem ga previdno skrival pred Vladimirjem Iljičem."

Zdi se, da je Lenin menil, da se mu v boljševiški državi, ki ji vlada ljudstvo, ne more nič zgoditi, saj ni nikogar, ki bi ga lahko napadel. A so ga.

"20 zdravih možakarjev izgublja čas z mano"

Vladimir Lenin in Nadežda Krupska v avtomobilu. Rdeči trg, 1. maja 1919

Sputnik

Decembra 1917 je nekdo ukradel Leninov avto, medtem ko se je Gil ustavil na skodelici čaja. Vozilo so kasneje našli pri nekih prekupčevalcih, ki so ga skušali pretihotapiti v tujino. 1. januarja 1918 so na nek drugi avto, v katerem se je prevažal Lenin, streljali. Streli so za las zgrešili Lenina in njegovo sestro. Rešil naj bi jih Fritz Platten, Leninov švicarski prijatelj, ki ju je spravil do tega, da sta se sklonila pod sedež.

Avgusta 1918 je bil v Petrogradu ubit eden pomembnejših boljševikov Moisej Uricki. Istega dne je Lenina napadla (trikrat ustrelila s pištolo) ženska po imenu Fanny Caplan, potem ko je končal z govorom v neki tovarni v Moskvi. Stepan Gil napadalke ni opazil in je tudi ni uspel ustaviti. Lenin je bil v napadu huje ranjen. Obstajajo domneve, da so te rane na koncu privedle do poslabšanja njegovega zdravja in smrti.

Šele po tem skoraj usodnem napadu na Lenina, je bila ustanovljena njegova prva uradna varnostna enota, sestavljena iz 20 pripadnikov. A Lenin je še naprej preziral te ukrepe. Nekoč, ko se je mudil v svoji rezidenci v Gorkem blizu Moskve, so ga slišali, kako je rekel: "Revolucija potrebuje vsakega vojaka, ki ga lahko dobi, tukaj pa 20 zdravih možakarjev postopa okoli mene v brezdelju."

Rekonstrukcija slike Poskus atentata na V. I. Lenina. Umetnik Pjotr Belousov (1912-1989)

Leningrajska podružnica Centralnega muzeja V. I. Lenina/Sputnik

Januarja 1919 je bil Lenin znova napaden, a tokrat le s strani tolpe kriminalcev, ki ga niso prepoznali. Gil je prevažal Lenina in njegovo sestro v četrt Sokolniki v Moskvi, kamor sta šla obiskati Leninovo ženo Nadeždo Krupsko, ki je takrat ležala v bolnišnici. Nenadoma so njihovega Rolls-Roycea ustavili trije oboroženi moški. Gil je bil znova nemočen. Banditi so Lenina, njegovo sestro in voznika zvlekli iz vozila, jih oropali in se odpeljali. Vodja tolpe je bil med aretacijo več dni kasneje ustreljen.

Zadnji poskus atentata se je zgodil septembra 1919, ko je nek terorist v sobo, kjer bi Lenin moral imeti govor, vrgel ročno bombo, pri čemer je ubil 12 in ranil 55 ljudi – a zgrešil svojo glavno tarčo. Po tem incidentu ni bilo več nobenih znanih poskusov. Leta 1922 se je Lenin po kapi osamil v Gorkem, kjer ga je varovalo 20 varnostnikov.

"Tovarišu Stalinu je treba omejiti sprehode po Moskvi"

Mihail Kalinin, Josif Stalin in Vjačeslav Molotov hodijo proti Rdečemu trgu.

Fjodor Kislov/MAMM/MDF/russiainphoto.ru

Po Leninovi smrti leta 1924 je bila varnostna služba sovjetskega voditelja povsem reformirana. V obdobju med leti 1923 in 1929 je varnost vodilnih državnih funkcionarjev zagotavljal Politični direktorat sovjetske vojske in sovjetske mornarice. Od leta 1929 naprej, ko je Stalin trdno konsolidiral oblast v svojih rokah, se je začela krepiti tudi varnost okoli njega. Leta 1934 je odgovornost za varovanje voditelja prevzel Ljudski komisariat za notranje zadeve (NKVD), kakor se je uradno imenovalo notranje ministrstvo Sovjetske zveze.

Stalin je bil podobno kot Lenin star revolucionar, ki je svoj čas izvajal podtalno dejavnost. Bil je vajen premikanja peš, se izdajati za navadnega pešca, oblečenega v navaden plašč in kapo. Pogosto se je od Kremlja do zgradbe Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR ali do gledališča Bolšoj, ki sta stali kilometer stran, odpravil peš. Varnostni agenti so mu morali slediti. Leta 1931 je Stalinova telesna straža aretirala nekdanjega carističnega vojaškega častnika, ki je s sabo nosil orožje. Nekdanji častnik se je približal Stalinu na ulici Iljinka blizu Kremlja in vsak trenutek nameraval potegniti orožje.

Po tem incidentu je sovjetski premier Vjačeslav Molotov varnostni službi izdal ukaz: "Tovarišu Stalinu je treba omejiti sprehode po Moskvi." Od takrat naprej so Stalin in preostale varovane osebe lahko naokoli hodile le v spremstvu lastnih telesnih stražarjev, tudi na območju Kremlja.

Varnostni sistem Nikolaja Vlasika

Nikolaj Vlasik v svojem delovnem kabinetu, trideseta leta

javno lastništvo

Pravo reformo Stalinove osebne straže je izvedel Nikolaj Vlasik, ki je vodil ekipo telesnih stražarjev od leta 1927 naprej. Ko je Vlasik prvič prišel na Stalinovo dačo, je tam zagledal "popolno zmešnjavo. Ni bilo ne posteljnine, ne pribora, ne osebja … Začel sem z odpremo posteljnine in pribora na dačo in organiziral dobavo zalog hrane z državne farme blizu dače. Poslal sem kuharja in čistilca in postavil neposredno telefonsko zvezo z Moskvo." V tridesetih letih so vse kuharje, čistilce in drugo osebje Stalinove dače, kot tudi osebja rezidenc drugih visokih državnih funkcionarjev najprej usposobili kot varnostno osebje.

arhivska fotografija

Leta 1938 je Vlasik v luči prihajajoče vojne še bolj okrepil Stalinovo varovanje. On in njegovi štirje namestniki so nadzorovali ogromen varnostni sistem, ki je vključeval varovana zasebna letovišča na črnomorski obali, posebno proizvodnjo hrane, centre za usposabljanje varnostnega osebja itd. Vlasik je poseben poudarek dal skrbi za Stalinovo zdravje, saj je slednji bolehal za več boleznimi in bolezenskimi stanji, še posebej v svojih poznejših letih. Za visoke funkcionarje je bila organizirana posebna kremeljska klinika in nato celo posebna bolnišnica.

Stalinovo varnostno ekipo je sestavljalo skupaj okoli 200 ljudi, zato da je bila zagotovljena učinkovita rotacija osebja. V osebni straži je bilo med 30 in 40 varnostnikov, ki so delali v izmenah po 9-12 ljudi na izmeno, vključno z dvema voznikoma – enim glavnim in enim rezervnim, ki je prvemu sledil v spremljevalnem vozilu z varnostniki. Telesnim stražarjem je bilo prepovedano naslavljati osebne prošnje Stalinu. A obstaja ogromno govoric o Stalinovem odnosu do njegovih varnostnikov – od tega, da jih sploh ni opazil, do tega, da jih je občasno vabil na partije šaha. A nobena od teh govoric še ni bila dokazana.

Sovjetski voditelj Josif Stalin v beli vojaški bluzi z ostalimi vojaškimi častniki na potsdamski konferenci julija 1945

Jevgenij Haldej/Global Look Press

Vlasik je zasnoval protokol za varnost voditelja med njegovimi obiski. V Stalinovi koloni je bilo prisotnih več identičnih limuzin, ki so ubrale različne poti, zelo malo ljudi pa je vedelo, v katerem avtomobilu se prevaža Stalin. Zelo verjetno so se varnostniki poslužili tudi uporabe dvojnikov, ki so jih mojstri ličenja oblekli in uredili tako, da so bili čim bolj podobni Stalinu, zato da bi dodatno zmedli morebitne napadalce.

Vlasik je uporabil tudi varnostno metodo, ki so jo koristili že ruski carji. Med Stalinovimi izleti na svojo dačo so varnostniki stali na obeh straneh ceste vzdolž celotne poti, da bi preprečili morebitne vdore na območje. Kadar je Stalin potoval z vlakom, so se spredaj in zadaj vozili vlaki, polni varnostnega osebja.

XVI. Kongres Vsezvezne komunistične partije boljševikov. Pred izhodom iz gledališča Bolšoj

G. Petrov/MAMM/MDF/russiainphoto.ru

Varnostni ukrepi, ki jih je vzpostavil Nikolaj Vlasik, so se dejansko izkazali za učinkovite. V času njegovega vodenja Stalinove varnostne enote ni bilo nobenih poskusov atentata, vsaj nobenih, ki bi bili javno znani. Leta 1952 je bil Vlasik odstavljen s položaja Stalinovega prvega varnostnika, čemur je sledila reorganizacija notranjega ministrstva pod taktirko Lavrentija Berije. Leta 1953 je Stalin umrl, potem ko je, potem ko ga je zadela kap, več ur preživel sam v svojih prostorih brez pomoči.

Preberite še: Najstrožje varovana skrivnost: Stalinov dvojnik živi še danes

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.