Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Arhangelska katedrala, Moskva
Legion MediaArhangel Mihael je tradicionalno veljal za zavetnika vojske. Ker so bili Rurikidski knezi in carji najvišji vojaški voditelji, je katedrala, poimenovana po arhangelu Mihaelu, postala prva grobnica moskovskih vladarjev. Zgrajena je bila v Moskvi v letih 1247-1248. Leta 1333 so pod vodstvom kneza Ivana Kalite in po njegovih ukazih tam postavili cerkev iz belega kamna.
V letih 1505-1508 je katedralo obnovil italijanski arhitekt, znan kot Alojzij Novi. Zdaj je imela več prostora za grobnice carjev. Leta 1918 so katedralo zaprli boljševiki, vendar jo je njen zgodovinski pomen rešil pred rušenjem.
Arhangelska katedrala - nagrobniki carjev
Legion MediaV Arhangelski katedrali je 56 grobnic. Pokopavali so v sarkofagih iz belega kamna, ki so bili spuščeni v zemljo pod tlemi. Nad grobovi so bili nameščeni opečni nagrobniki s ploščami in pokriti z bronastimi pokrovi. Ivan Kalita je bil prvi moskovski knez, ki je bil pokopan tam, car Peter II., ki je umrl leta 1730, pa zadnji.
Leta 1929 so tja iz porušenega Voznesenskega samostana v moskovskem Kremlju prenesli grobove ruskih caric in kneginj.
Smolenska katedrala v Novodevičjem samostanu
Legion MediaNovodevičji samostan, ki ga je leta 1524 ustanovil moskovski veliki knez Vasilij III., je bil verjetno najbolj znan ruski samostan, ki je služil tudi kot vrhunski zapor za ženske članice ruskih carskih družin.
Ruske carične in knežne so bile pogosto izgnane v samostane, saj ruska pravoslavna cerkev ni zlahka dovolila ločitve.
Novodevičji samostan
Legion MediaNovodevičji samostan je postal zapor za carično Sofijo, sestro in regentko Petra Velikega, potem ko je leta 1689 poskušala prevzeti prestol. Sofija je umrla leta 1704 in je bila pokopana v Smolenski katedrali Novodevičjega samostana.
Moskva. Grobnica carične Sofije Aleksejevne Romanove v Novodevičjem samostanu,1908.
Javna domenaV katedrali so pokopani tudi Petrova prva žena Jevdokija Lopuhina ter njegovi sestri Jevdokija in Katarina. V njej so še številne druge grobnice, med drugim Ana, enoletna hči Ivana Groznega, in Grigorij Zaharijev, prednik Romanovih.
Cerkev Marijinega oznanjenja Aleksandro-Nevske lavre Nevskega
Legion MediaCerkev Marijinega oznanjenja Aleksandro-Nevske lavre, ki jo je ustvaril italijanski arhitekt Domenico Trezzini, je najstarejša cerkev v Sankt Peterburgu - graditi so jo začeli leta 1717. Njeno pritličje je bilo namenjeno pokopu članov kraljeve družine in uglednih dostojanstvenikov.
Prva je bila 24. oktobra 1723 pokopana carica Praskovija Saltikova, žena carja Ivana V. Kasneje so tam pokopali Petrovo sestro Natalijo in njegovega mladoletnega sina Petra (1715-1719). V cerkvi Marijinega oznanjenja so pokopani tudi sinovi in hčere Katarine II., Pavla I. in Aleksandra I., ki so umrli v otroštvu.
Cerkev Marijinega oznanjenja Aleksandro-Nevske lavre
Shakko (CC BY-SA 3.0)V tej cerkvi so bili častno pokopani tudi junaki, slavni dostojanstveniki in drugi ugledni ljudje, ki so služili Rusiji. Med njimi sta tudi Aleksander Suvorov, slavni vojni poveljnik, in Ivan Betskoj, slavni pedagog.
Katedrala sv. Petra in Pavla v Sankt Peterburgu
Legion MediaV katedrali sv. Petra in Pavla so začeli pokopavati Romanove po naključju. Leta 1715 so v njej pokopali Natalijo, dveletno hčer Petra Velikega in Katarine I., saj je bil Sankt Peterburg še v gradnji in nedokončana katedrala je bila edini dostojen kraj za dostojen pokop carjeve hčerke. Leta 1718 so v katedrali pokopali Alekseja, neslavnega Petrovega sina.
Vendar je katedrala postala pokopališče vseh drugih ruskih carjev do Aleksandra III. šele po tem, ko so v njej leta 1731 pokopali Petra Velikega. Nad vsakim grobom stoji sarkofag iz belega marmorja z bronastim pozlačenim križem. Sarkofagi vladajočih ruskih carjev in caric so okrašeni z dvoglavimi orli.
Katedrala sv. Petra in Pavla v Sankt Peterburgu - nagrobniki v notranjosti.
Legion MediaNikolaja II. in njegovo družino so leta 1918 ubili boljševiki, njihovi posmrtni ostanki pa so ostali neidentificirani v Jekaterinburški regiji do 90. let 20. stoletja, ko so jih končno izkopali in opravili genetske preiskave, na podlagih katerih so ugotovili, da gre za posmrtne ostanke carske družine. Nato so 17. julija 1998, 80 let po umoru, posmrtne ostanke zadnje ruske carske družine pokopali v ločeni grobnici v katedrali sv. Petra in Pavla.
Grobnica velikih knezov v Petropavlovski trdnjavi
Legion MediaPosebna grobnica na ozemlju Petropavlovske trdnjave v Sankt Peterburgu je Grobnica velikih knezov, namenjena pokopom velikih knezov in kneginj iz hiše Romanovih - tistih članov carske družine, ki niso bili nikoli kronani.
Grobnica velikih knezov v katedrali sv. Petra in Pavla.
Pjotr Kovalev/TASSČeprav je s prehodom povezana s katedralo sv. Petra in Pavla, stavba ni cerkev, temveč mavzolej. Zasnoval ga je David Grimm leta 1896, zgrajen pa je bil v letih 1896-1908, da bi iz katedrale sv. Petra in Pavla prenesli posmrtne ostanke nekaterih Romanovih, ki niso nikoli vladali, saj ni bilo več prostora za nove pokope.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
